Še ena od tistih večnih jedi, ki je nimajo radi le tisti, ki je še sploh niso jedli! Če se sprašujete, ali je to sploh mogoče, saj smo vsi bili že otroci, imate prav, da ga ni, ki ne bi poznal Popaja, a to še ne pomeni, da pozna tudi dobro – špinačno omako. Najbolj preproste jedi je najtežje skuhati, tudi zato, ker so jih polni vsi zamrzovalno-trgovski regali, kašic in pirejev pa se preobjemo še preden znamo hoditi, zato nam do njih ni več, ko začenjamo pozabljati.

Špinača mora s tržnice in ne iz skrinje v krop! Nato pa pod nož, ne v mikser! Ko upoštevate ti dve pravili, je naprej vse lahko in dobro. Kako s krompirjevim pirejem, znate že odkar ste prebrali: ”Umažite dve kozici, prosim. V eni razpustite maslo, v drugi pogrejte mleko. Nato v pretlačen krompir najprej z metlico vmešajte maslo, šele potem ga zredčite z mlekom.” Več o pireju je tukaj. Kaj narediti, da so zadovoljni vsi trije, špinača, krompir in jajce, pa priporočamo, da si – hrustljavo čebulo – sposodite tukaj.

Ostaja, torej, le še jajce na oko, za katero pa imate, seveda, sami svoj najboljši recept. Zato se kar odločite, ali boste beljak zakrknili s polivanjem (z vročim oljem ali kuhanim maslom?) ali s pokrovko,in tudi, kako imate raje rob, skoraj zažgan ali šele malo hrustljav. Najbolj pomembno pa je, da se rumenjak šele na krožniku razlije, ker potem nastane – večna jed.

Tags: , , , , , ,