Scabar

  • Že 50 let

    Je le navadna, preprosta, družinska gostilna! Čeprav je ristorante. Le morska gostilna! Čeprav je na strmem kraškem hribu. Mestna gostilna, čeprav je v predmestju in tja še navigacija težko najde. Tržaška gostilna, čeprav je, pravzaprav, slovenska. V kuhinji je Ami, v kleti brat Giorgio, čeprav sta oba najraje med svojimi gosti. Eni hodijo sem že petdeset let, čeprav se nič ne spremeni. Ravno zato je Scabar, čeprav se reče Škabar, še vedno najboljša gostilna v Trstu! Čeprav je tako že od 1967.

    scabar jedilnica
    od
    Avtor slike: UME
  • Morsko

    Deset let nismo bili v Scabarju. A se ni nič spremenilo. Prelistane knjige na kaminu, prazne steklenice na policah, nered žganic v sredini, stari gostje polnih ust, eni italijansko, drugi slovensko … Tudi jedilni list se ni spremenil. Še vedno je najprej živo, potem oparjeno, nato v pašti in zatem, ”če ostane še kaj prostora, boste ribo” … Torej trojni bakalar, z mandlji in medom, z ingverjevo čežano in še kot namaz. Torej? Je to slabo? Ne, to je odlično! Ker je tako drugače od vsega običajnega, kar je sicer tudi iz istega morja.

    scabar jedilnica
    od
    Avtor slike: UME
  • Pozdrav

    Ami pozdravi z mariniranimi sardoni na panzanelli. Kruhova solata je v žlici kreme, v kateri je vsa zelenjava z vrta. Veliko je vsega, le česna je, nalašč, malo. Za ene se ne spodobi, za druge pa brez česna ni življenja. Košarica kruha je bogata, polna je vrst, oblik, imen, skorij, sredic. Še od test sta ob vzhajanem tudi listnato in (pečeno) vlečeno. Sem hodijo lačni. Sem se jim mudi, tukaj pa več nikamor.

    Čeprav jedilni list ponuja malo branja, a zato Giorgio več poslušanja, je težko izbrati. To so preproste jedi, a hkrati radovedne. V njih je vsa bogata in dolga tržaška zgodovina, vse raznolikosti pokrajine, običajev, govorice, vsa srednja Evropa in vse Sredozemlje, morje in Kras, Italija in Slovenija, vsi vonji in okusi, pa še Amina ”kodravost”.

    scabar pozdrav
    od
    Avtor slike: UME
  • Vina

    Giorgio, brat, pozdravi s klasično metodo penine izpod Podgore (Rizzi). Nekoč je bila tam Kalvarija, danes pa so živahni mehurčki; modri pinot je za telo, chardonnay za eleganco in rebula za svežino. Izlet do Scabarja je tudi izlet v vinski svet furlanskih in briških vinarjev.

    scabar vino san nicolo
    od
    Avtor slike: UME
  • Sensazioni

    Ribji karpačo je sicer z želejem ingverja in limone, toda danes, ker je takšno razpoloženje, je le brancinov. Nič ga ne spremeni in še manj popači. Zato je težko izbrati in zato je najboljše vsakega malo. Saj se zato imenuje ”sensazioni”.

    Roparski gof je na krožniku prav krotek, saj ga umirja družba stebelne zelene, manga in melone. Ko je prava kombinacija okusov je do nadokusa le kratka pot v usta. Lososa sta debeli rezini, povaljani v sezamu, začinja ju jabolčni hren. Iz surovih lignjev je karpačo, za dodatno mehkobo je poskrbela limono, hrustljavost dodajajo mandljevi lističi. Surovim rdečim kozicam zadošča le malo soli, preden izsesamo njihov oklep, z glavo vred. A vse skupaj je dobro še nadgraditi, olivno olje je hrvaško, toda iz Piranskega zaliva (Mate).

    Sploh ne opaziš, da cmokaš, sploh se ne zaveš, da se smejiš, nasploh ti je vseeno, kakšno vreme je zunaj. To je to, kar se zgodi tako iznenada v pristni gostilni, v kateri nobena jed ni vrhunska, dovršena, s podpisom, nepozabna, a vse skupaj, z mlaskanjem pri naši, vaši in sosednjih mizah vred, ustvarjajo občutek zadovoljstva. Mimogrede: temu živčnemu prenašalcu se reče dopamin in jedem se ga ne da dodajati na grame, temveč le na – občutek.

    scabar hladne predjedi
    od
    Avtor slike: UME
  • Tempura

    Potem je bila tempura, japonsko krhka, čeprav bi, torej, po pravilih moralo pred cvrtjem biti soparjeno. A bučkam se je mudilo, ker so bile v najlepšem cvetu, napolnjenem s pirejem buratte in krompirja ter s sapico mete.

    scabar bučkini cvetovi
    od
    Avtor slike: UME
  • Soparjeno

    Krožnik soparjenih ”senzacij” zato ni več presenečal. Seveda so bili repki kozic na majonezi s karijem, bakalar je bil s kraškim medom in sirom Jamar, sardone je marinirala rdeča čebula, ”naši” lignji so spet potrebovali le brizg olivnega olja, kapljico limone in ščep timijana, bogomoljke pa niso potrebovale ničesar, razen, seveda, malo sopare, da so se pustile cuzljati.

    scabar soparjene predjedi
    od
    Avtor slike: UME
  • Gratinirano

    Velikih kozic je ostalo še dovolj, da so bile tudi gratinirane, tudi z ”ostanki” panzanelle, ki se je zdaj hrustljavo zapekla. Majhne pokrovače so bile zaradi tega sicer predolgo v peči, a dolge in ozke nožnice so bile parfumirane, s pomarančo in rožmarinom. Vse to pa je imelo le en namen – jesti z rokami. Bilo bi res škoda, če bi nadokus pustili na prstih ali ga žrtvovali servieti.

    scabar gratinirane školjke
    od
    Avtor slike: UME
  • Bleki

    Toliko o predigri pri Scabarju, le toliko, da so se tačas skuhale ”prve” jedi … Saj zaradi pašt smo tudi prišli, te naredijo razliko! Bleki so tako površno zrezani, da so vmes tudi debele lazanje in široki rezanci. In bazilikin pesto je tako prelit čez, da je krožnik ves zelen. Na vrhu pa so le (in spet) lignji, samo kot rezanci in zgolj na hitro popečeni. Toda zaradi njih je Scabar že petdeset let in zato so tudi pri vseh sosednjih mizah le jedli in se polnih ust pogovarjali. Takšnih blekov nihče še slika ne, le je!

    scabar bleki zelena omaka lignji
    od
    Avtor slike: UME
  • Ravioli

    Na drugem krožniku zelo podobno, čeprav rumeno. Čisto drugi okusi, druge živali, drugačna pašta, a enaki učinki. Ravioli so bili polnjeni z ribo in obarvani z žafranom, majhne pokrovače pa so se na vrhu opravičile za gratiniranje. Zajeti je bilo potrebno z žlico, da je še v ustih plavalo v omaki in pristnih okusih. Mimogrede: kako lepo je jesti testenine, ko nikjer v bližini ni parmezana, saj ni potrebno ničesar popravljati, dodajati in ne zakrivati.

    scabar ravioli
    od
    Avtor slike: UME
  • Torta

    Če se Scabarjevi gostje po takšnih (in toliko) ”uvodnih” jedeh odločijo, da tokrat pa ne bodo še ribe, ni nihče jezen. Bili pa bi jezni sami nase, če vam ne bi ostalo prostora za vsaj tisoč lističev. Tudi po čokoladni (caprese) torti, brez moke, le z mandlji, začinjeni le s cimetovo kremo,

    scabar torta caprese
    od
    Avtor slike: UME
  • Millefoglie

    se brez millefoglie ne gre od te hiše! Pa je le majhen, okrogel, bel krožnik, z velikim žličnikom mehke, a goste, hladne vanilijeve kreme, s precej manj kot s tisoč listi sicer zelo tankega, zelo drobljivega testa, ki je tako brez reda zapičeno v kremo in tako na hitro potreseno s sladkorjem. Pa ji v Trstu še vedno ni para! Zato zdaj že veste, kajne, zakaj Scabar ni navadna gostilna.

    scabar millefoglie
    od
    Avtor slike: UME
  • Ocena: 2 srčka

    Ker so v njem morje, gostoljubje, domačnost in kakovost, se Scabar ne trudi biti vrhunski, saj je raje le pristen in čim bolj preprost. Tako kot njene (Amijine) jedi, ki jih ne kuha, temveč le boža. Zato niso prav nič bahave, nič umetelne, sploh ne zapletene, še sodobne ne. So le okusne! Že 50 let.

    scabar ami giorgio
    od
    Avtor slike: UME
Top
Vpiši se v Šolo okusov!
Ne jej z usti. Jej z glavo!
Samo za dobrojedce. Letna naročnina 19 evrov.
Neomejen dostop do Šole.
Neomejen dostop do Kuhinje.
Neomejen dostop do Gostilne.
Neomejen dostop do Chefov.
Neomejen dostop do Potepa.
Neomejen dostop do Tržnice.
Neomejen dostop do B®loga.
Težave pri aktivaciji naročnine? Pomagajte si z navodili ali nas kontaktirajte.
Naroči se na Dobre novice!
tedenska mera dobrojedskih informacij, da boste izvedeli več in prvi:
kje, kako, kdaj, zakaj boste radi dobro jedli!