Nekaj takšnega še niste doživeli! Stanovanje je majhno, kuhinja je v dnevni sobi, miza pa je najmanjša slovenska restavracija. A ji ne manjka nič od velikih! Zato je majhnost njena moč, prednost in draž hkrati. Dva srčka za štiri stole, dva chefa v črnih uniformah in dva natakarja v belih rokavicah za (največ) štiri goste …, takšnega ”povprečja” nima nihče!

Ne, sezuti se ni potrebno. Vhod je skozi kuhinjo, ki pa je tako pospravljena, kot da se tukaj ne le nocoj, temveč nikoli nič ne dogaja. Stena, ki mizo, za katero že štirje sedijo tesno, loči od spalnice, iz katere nas skozi steklena vrata zvedavo opazujeta muci, je svetlo zelena in popisana. Kdor se tukaj še ni podpisal, ne ve, kako se (lahko) kuha (tudi) doma!

V ustih je več od le drugačnosti, zanimivosti, radovednosti; doživetje za majhno mizo v vȇliki kuhinji pove, da se Maja in Jure igrata, ko ustvarjata, oblikujeta, kombinirata; in da imata tisto, česar premnogi nimajo – ideje! Tega se je potrebno najprej domisliti. Potem uskladiti. In nato še narediti. Pojesti je najlažje … Čeprav tudi slednje zahteva priprave. Ne rezervirajte Mize zase, če niste pripravljeni stopiti iz ustaljenosti in se pri hrani nočete nič več novega naučiti. Vsi drugi pa se podpišite na steno!

Zato smo vas dolžni opozoriti: ne poskušajte tega sami (in) doma!