Včasih je bila glavna in zato povsod prisotna panakota. Potem jo je premagal tiramisu. Zdaj pa je na vseh jedilnih listih fondant. Razlika je le tam, kjer sredica uspe ostati tekoča. Ker povsod drugje ni! Se že niste naveličali čokoladnih narastkov, ki nikamor ne narastejo? Kaj pa stari in dobri, toplo-hladni, svetlo-temno-čokoladni zamorček v srajčki?! Dosti lažje uspe, vedno je (zunaj) tekoč, vedno naraste, pa še neprimerno lažji je! Ker smo mu dodali še tako osvežilno in prijetno družbo kumkvatov, pa sploh nima konkurence. Vse gostilne vam ga bodo zavidale. P.s. Še boljši bo, če boste kumkvate obrali z lastnega…

Genovski biskvit je osnovna abeceda slaščičarstva. V toliko receptih, tortah in kolačih je toplo stepanje jajc nepogrešljivo, da je že dolgočasno. Spet (t)isti biskvit … Zato je ta torta drugačna, čeprav je tudi iz biskvita. V njej, namreč, ni moke! Seveda pa je še zmeraj potrebno stepati. Brez abecede pač ne gre.

Priznamo! Zadnje čase je veliko zelenjave v Šoli okusov. A zato, priznajte še vi, ne pogrešate mesa, temveč nekaj drugega. Dobra vegetarijanska jed ne oponaša zrezkov, klobas, maščobe in mišic, saj nadokus in zadovoljstvo doseže brez pomoči otožnih oči. Se pa po njej prileže še nekaj. Nekaj sladkega in sveže spečenega, nekaj, da zadiši, da pojemo še toplo in da ostane še za hladno. Pa da z njim ni preveč dela, seveda. Brownie kolač, torej, zelo čokoladen, vedno sočen, brez dolgega čakanja in še daljših navodil. Popoldanski kolač, narezan na dovolj rezin, da je ob kavi, čaju, večerji in ne…

Že če mlečni riž dobi zanimivo sadno spremljavo, vmešano ali pokrito, se dvigne iz otroškega spomina in ohlajen postane čisto prava sladica, vroč pa domača večerja. Če pa gremo še korak dalje in mu spremenimo tudi barvo, postane že nevarno – da za otroke ne bo nič ostalo. Zato ga naredite dovolj, da ne boste brez ostali sami.

Čeprav je mousse, torej je penast, rahel in ves mehek, mousse au chocolat ni ravno primer lahke sladice. Preveč sladke smetane je v njem in potem v pomanjkanju domišljije še na njem. Da ne omenjamo takšnih prekrškarjev, ki si pomagajo celo z želatino. Ne, to ni za Vas! Je pa, ko priskoči na pomoč olivno olje. Seveda, najboljše, zelo sveže, malo manj pikantno in grenko kot za meso, zato pa še bolj dišeče in sadno. Olivno olje in čokolada se imata rada, oba pa ljubi vaniljev kaki, v citrusni omaki z rožmarinom. Zdaj pa (je) lahko!

Nekje je flan, nekje creme caramel, nekje puding, skupno jim je kuhanje v vodni kopeli (v pečici), zato v to kategorijo sodi tudi bonet, ki je tradicionalna zimska sladica v italijanskem Piemontu, čeprav je tja prišla iz Francije. Obvezne sestavine so zdrobljeni amaretti keksi, kakav in rum, vse drugo pa je stvar navdiha. V Šoli okusov smo dodali bonetu okroglo obliko (namesto klasično pravokotne), okus po kavi, ki se ujema s karamelnim, in osvežilno spremljavo citrusov.

Če smo lososa za kosilo – tukaj – kupili v trgovini, pa tam nismo kupili še pudinga. To bi bilo prelahko. S preveč sladkorja. In s še več dodatki za teksturo, konsistenco, obliko, gladkost, všečnost … Z E-ji, skratka. Ta puding pa je rahel kot mousse in gladek kot puding, pa še hrusta (z vrha) in popacka (s čokolado). Bi kdo kavo? Ni potrebno, je že v njem. Naredite ga dovolj, da bo jutri še boljši!

Sladko, po možnosti čokoladno, a ne preveč redilno. Tega ni! Pozabi! Pazi se drugje, ko pa potrebuješ čokoladno dozo, je najboljša ta, ki gre direktno v žilo … Edino, kar lahko pri tem narediš, je, da izpustiš moko. In gre tudi brez sladke smetane na vrhu. Čokolada – ne varčuj, temveč uporabi najboljšo – je sladka in grenka, karamela je sladka in slana, kolač pa je hrustljav in mehek. Dovolj divjih kombinacij, ki pravilno združene ustvarijo potešitev, ki se ji sicer skušamo ves čas upirati, a bi bil že čas, da priznamo – od tega smo odvisni!

”Joj,” ga je prestrašila. ”Kaj se je zgodilo?” Mar ne veš, ji je bral v očeh. ”Jutri bo že polovica februarja!” Kaj pa je to takega, si je mislil, logično, da je najkrajši mesec najhitreje na polovici. ”In?” Še enkrat isti stavek v njenih očeh. ”Res ne veš?” Vedno bolj vroče je postajalo, vedno bolj nelagodno se je počutil, vedno bolj mu je bilo jasno, da se ta pogovor ne bo dolgo končal. ”Prav imaš,” je zato poskusil, ”čas res hitro beži, novoletni prazniki so šele minili, pa bodo že kmalu velikonočni in potem prvomajski …” Čudno ga je pogledala. ”Ne govorim…

Ker tako radi jemo kruh, ga bomo zdaj še za sladico. Je to dobro ali slabo? Ni odvisno od kruha, temveč od tistega, ki ga dela. Namreč, če pojemo preveč kupljenega kruha, za povrh pa še prav takšno sladico, potem je slabo. Če kruh spečemo sami, najprej iz moke, potem pa še iz čokolade, pa je dobro. Saj zato pa ste člani Šole okusov! P.s. Če doma nimate kumkvatov na drevesu, jih seveda lahko kupite. Če pa jih nikjer ne dobite, potem naj to ne bo razlog za nakup sladice. Raje kumkvate zamenjate s pomarančami ali mandarinami.

Še ena čokoladna tortica … Saj, če je tortica, je logično, da je čokoladna. Vse so si podobne. Mar ni to že dolgočasno? Zato pa smo v Šoli okusov! Da iz dolgočasja delamo razburljivost. Na krožniku in v ustih. Tudi s čokoladnimi torticami! Ker to testo sploh ni čokoladno. Iz čokolade je mousse, ki vam bo tako všeč, da ga boste prihodnjič osamosvojili. Sploh pa je čokolada le izgovor, da so zraven arašidi, pokovka in še karamela. Kar je drugje dolgočasno, je zato tukaj – praznično!

Recept: Violeta Mencinger, Šola okusov Bomo že januarja hujšali … Tako se tolažimo ves december, zakaj bi se potem, za božič ali na silvestrovanju, držali nazaj. V tej torti je vse tisto, kar imamo radi, a si tega med letom ne upamo povedati na glas. Zato je čokoladna, ker brez čokolade ni torte. Toda to ji ni dovolj, saj je čokolada še boljša z nugatom, ki pa je še boljši s karamelo. Zakaj je potemtakem ne bi na koncu okrasili še s svojimi najljubšimi pralineji?! Pa nikar se ne ustrašite postopka. Saj smo vam delo poenostavili s toblerone čokolado, vafljevimi rolicami,…

Ste se tudi vi že naveličali čokoladnih fondantov, lava kolačev, vročih narastkov ali kako vse že imenujejo sladico, s katero so v naših gostilnah z liste ”brez nje ne gre nihče domov” pregnali panakoto in tiramisu? Če ste prikimali, boste znali ceniti svežino, rahlost in drugačnost flana, ki ne teče, ker se raje topi, in ki ne poudarja čokolade, ker mu lešniki v družbi kostanjev dajejo več nadokusa. Če niste prikimali, pa še boste. Ko poskusite ta flan!

Kuskus za sladico! S čokolado, malinami in karamelo iz kozjega mleka. Hitro gotovo, lahko in drugačno. Sladica, ki ne potrebuje pečice, a je vseeno (kot) čokoladni kolač, brez katerega ne zdrži noben poletni večer, ko popoldanska nevihta ohladi ozračje, da končno lahko zadihamo. Če karamela ni iz kozjega mleka, bo dobra tudi iz kravjega, če ni karamela, je lahko tudi smetana, če ni malin, je lahko tudi ribez, če ni poletje, bodo pozimi pač banane, če ni večerja, bo za zajtrk manj sladko, le če ni kuskusa, se smisel izgubi.

Vsi jih delajo, čeprav se le redkim posrečijo … Francozi mu pravijo moelleux au chocolat. Pri nas, kjer je postal že stalnica ambicioznih restavracij, je bil včasih še narastek, zdaj pa je vedno bolj fondant. Zato je naš ”le” čokoladni puding. Toda gotov je v pol ure in sredica je garantirano tekoča. Pa še pistacije ga naredijo hrustljavega sredi mehke čokolade. Od zdaj ga boste zato delali doma, v restavraciji pa boste chefu rekli, naj ponudi kaj svojega.