Piščančji cmočki so po definiciji suhi, da se po njih v ustih dela prah. Vsako mleto meso potrebuje maščobo, a četudi so prsi nesilikonske, je imajo premalo, da bi bili cmočki še kaj več kot majhni in lepi. Zato se jih ne smemo lotiti na ustaljeni način. Potrebujejo nenavadnost, drugačnost, presenečenje. Potrebujejo posebno spremstvo! Tajska kuhinja je za tovrstno razburljivost najboljše opremljena. Stavi na zelišča, uporablja svoje posebnosti, ne komplicira, okuse razburja s kislino in pekočino, ves čas pa ostaja lahka, poskočna, sveža, osvežilna. Zato se tem cmočkom ni potrebno truditi. Posebnost ni v njih, temveč v njihovi spremljavi. Potopite…

Najprej o krompirju. Pri pomfriju dajemo teksturi absolutno preveliko pozornost! Zato krompirja sploh nič ne ostane … Glavno je le, da je zunaj hrustljavo, znotraj pa mehko. Kaj pa okus? Igra okusov, z njo pa šola okusov, nastopi takrat, ko krompir združimo še s sladkim krompirjem – gre, saj nista v sorodu -, odrečemo pa jima cvrtje. In tako dobimo nadokus! Ni pomembna le tekstura, zato je brez dvojine, hrustljavo-mehko, temveč je sladko, slano, če poškropimo z malo kisa, tudi kislo, umami, če dodamo prave začimbe, celo malo grenko, ker se mleta paprika dobro zapeče, dobro olivno olje pa začuti,…

Šola ni v pečenju mesa, ker za svinjski vrat, ki je dobro prepreden z maščobo, ni potrebne posebne žar-umetnosti. Bolj gre za to, da preprostemu kosu mesa za žar, ki pa je ravno zato vedno kandidat za zadovoljstvo jedcem, dodamo dovolj zanimivo družbo. Nasploh, ko se smukamo okrog žara ali roštilja, so prav priloge najbolj pomembne. Vse drugo ”znanstveno” o mesu, kar sta v zadnjih letih ustvarili mesna in železarska industrija, je bolj marketinška moda kot pa kuharska nuja. Žar se meri po tem, kaj je zraven! Tukaj so jajčevci, ki so velikokrat na žaru, toda z miso pasto jih,…

Žar je tako popularen, da je zadeva postala dolgočasna. Prej so bili vedno čevapčiči in kotleti, zdaj so vedno burgerji in stejki. Malo domišljije, prosim, vsaj pri izbiri mesa, saj ima krava še kaj več kot le hrbet. In zakaj le krava? Zato bo tokrat na žaru jagnječji steak, toda iz krače! Bolj sočnega steaka še niste jedli….

V Šoli okusov učimo, da je recept potrebno najprej do konca prebrati, šele potem pa se ga od začetka lotiti. A tokrat od tega pravila odstopamo – v vaše dobro. To juho je potrebno, namreč, najprej okusiti in jo šele potem skuhati … Saj nam sicer ne boste verjeli, da gre vse to skupaj, pa da je celo tako dobro, da boste vse druge recepte za paradižnikove juhe lahko kar pozabili. Kdo pa je že slišal, da se paradižnikovo juho začinja z ribjo omako? In kdo verjame, da praženi slani arašidi lahko nadomestijo pinjole v pestu? Pa da se tako…

Spomladi je užitek kuhati. Greš na tržnico, ali kar na vrt, in nabereš najboljše, saj je vseeno kaj, vse je mlado, sočno, zdravo, naravno, zelenjavno, le vržeš v lonec in čim manj zaliješ ter čim bolj nežno greješ. Spomladansko kosilo se skuha kar samo … Zato si ne moremo kaj, da mu ne bi vsaj malo dodali, nekaj novega, drugačnega, celo nenavadnega. Zato so tokrat šparglji, zeleni beluši, sicer v spomladanski družbi, toda ne s kravjo smetano, temveč s kokosovim mlekom, in ne s curry začimbo, temveč s pekočo kari pasto.  Peče? Tako je tudi prav, malo mora. Zato pa…

Pečica je super stvar. Sestavine vržeš v nepregorno posodo in vse postaviš na vroče ter počakaš, da je gotovo … Vsekakor se na tak način da. Bo pa (še) boljše, če bo vmes še nekaj podrobnosti. V kuhanju so to – začimbe! V tem preprostem receptu iz pečice zato zmešajte mleti koriander, česen, čili, limonino lupinico, sladko papriko, drobtine, paradižnikovo mezgo in olje ter začinimo s solnim cvetom in poprom. Tako, pa ste se naučili kuhati in še peči!…

Celotno kosilo v enem loncu. To je ideal od ponedeljka do petka. Še boljše, če je ponev. Pečenje je še hitrejše od kuhanja. Le ena težava je. Da si prehitro spet lačen. Ne gre za količino, temveč gre za vsebino, oziroma globino. Takšne hitre ”enoprostorske” zadeve so hitro le enoplastne, enodimenzionalne in enolične. Če se hočemo dobro najesti, niso dovolj le kalorije, temveč so še kako potrebni okusi, pravzaprav nadokus. Ta pa se zgodi le v globini, z več plastmi, ko so jedi kompleksne. Dobra vest pri tem je, da za to niso potrebne (vedno) zapletene kuharske tehnike, drage sestavine…

Saj vemo, da golaža doma ne kuhate. Predolgo traja, da se meso zmehča in da se stanovanje prezrači … V gostilni pa vanj dajo preveč moke in ne spremenijo žil v želatino. Pa tako radi imate, kajne, dober golaž. Ta sicer ni pravi, je pa vsaj tako dober! Po njem zračenje ni potrebno, saj se vse dogaja v pečici, obilnost čebule pa nadomesti pestrost zelenjave. Pa še globok je bolj od madžarskega originala! Ni, namreč, pomembna količina, temveč vsebina. Za žlico je dovolj, za okus pa ostane še veliko več od le zmehčanega mesa, saj večplastnosti ne daje le zelenjava,…

Hitre omake, toda okusne, preproste, toda polne, iz sestavin, ki jih imamo vedno v hladilniku in shrambi, toda sezonsko-svežih, so kot švicarski nož. Ko je v žepu, te ne more nič presenetiti, saj imaš vse, kar potrebuješ, od škarij do izvijača, od pilice za nohte do noža za čiščenje gob, od odpirača za kakršnekoli steklenice do povečevalnega stekla za vsako dioptrijo … Morda ste njoke naredili po domačem receptu in jih zamrznili. Ali pa ste jih kar kupili. V obeh primerih je očitno, da se vam mudi, zato ni časa za dolgo kuhanje. A to ne pomeni, da je potrebno…

Mehiška večerja z azijskimi okusi za slovenske dobrojedce! Če ste dovolj močni in težki – testo sploščite do tanke palačinke s pomočjo dveh lesenih desk, obloženih s peki papirjem -, lahko tortilje naredite sami, sicer pa jih bo lažje kar kupiti in pogreti. Glavna je tako obloga, ki iz njih ustvari takose. Da Mehičani ne bodo preveč jezni, smo naredili avokadovo omako, vendar s česnom in brez čebule (ne guacamole, temveč aguacate, kar pa itak pomeni avokado) ter vsako drugo tortiljo obložili s fižolom, z izdatnim brizgom limete. Toda to je bil le izgovor za drugo polovico tortilj, ki so…

Bolj kot za okuse, ki pa so zato všečni, torej popularni, gre tukaj za organizacijo. Včasih je potrebno, da je hitro, ker velikokrat ni časa niti za gostilno, kaj šele za resno kuhanje. Zato je dobro začeti že včeraj – skuhajte riž! -, danes pa le zmešati in opražiti. Trajalo bo manj časa kot čiščenje solate, ki pa naj gre v veliko skledo, saj se sicer mudi, a lačni smo, kajne, vseeno….

Ko sonce ustvari tako rdeče, velike, sočne in umami paradižnike, jih je škoda za vedno enako solato ali omako. Zato, ko je žar najbolj vroč in je zato na njem najdebelejši kos mesa, priporočamo nekaj paradižnikovega, ki je vmes, med solato in omako. Tudi zato, ker dober steak prevečkrat zakrivamo s (slabimi, kupljenimi, umetnimi) omakami, vsaj za spremembo priporočamo salso, ki s sočnostjo, svežino, kombinacijo vseh petih osnovnih okusov pa še pikantnostjo poskrbi za to, da je steak na začetku sicer velik, potem pa ga je z vsakih grižljajem manj, vse do kosti. Skratka, ni težko.

Dovolj dolgo in nizko pečeni jajčevci so odlična spremljava mesu z žara. S svojim polnim, zemeljskim, maščobnim okusom in mehko, mazljivo, kremno teksturo pustijo steaku, da pokaže svoje mišice in se izkaže s prvinskim, mesnim okusom. Nobeni dodatki, omake, kečapi, majoneze niso potrebne. Idealen par. A gre tudi brez mesa! Zgolj jajčevec, toda z več pikantnosti in nekaj preprostimi dodatki. Maščobo nevtralizira jogurt, vse skupaj pa še dodatno osvežita kislost in zeliščnost leče. Ne ustrašite se pekočine, ki jo ponuja harisa, mešanica severnoafriških začimb. Čim bolj vroče je poletje, tem bolj takšna ostrina ohladi. Specite kak jajčevec več, saj boste…

Odkar je roštilj zašel pod ameriški BBQ vpliv, se je podobno zgodilo tudi prebrancu, ki je tako postal rdeč in pekoč. Ostala mu je pravzaprav le čebula, zato pa je dobil še paradižnik, ingver in koriander. Zato naj velja, prebranac, ko je žar balkansko navdahnjen, meso na njem pa mleto, rdeči fižol pa, ko so steaki ali pa veliki kosi, tudi svinjskega, mesa. Ta recept je del julijske gostije na žaru – tukaj….