Gostilna Lectar

  • Lectova srca

    V gostilno ne gremo le zaradi (dobre) hrane. Gremo (tudi) zaradi doživetja! To je lahko vrhunsko ali pa domačno. Gostilna Lectar je za slednje. Ker je stara, tradicionalna, družinska, pristna in res domača gostilna, pa še sredi najlepšega slovenskega starega mestnega jedra! A hkrati je Lectar tudi vrhunski. Seveda, predvsem zaradi lectovih src, ker je njihov muzej tako doživljajski, toda tudi zaradi družine Andrejaš, ker jim ne manjka idej in energije, kako tradicijo ohranjati živo in živahno.

    lectar delavnica
    od
    Avtor slike: UME
  • Gospodar

    Začne se v vinski kleti in konča se še ne, ko gospodar zagrabi kitaro in poljubi orglice. Vmes pa se boste še domače najedli.

    lectar Jože Andrejaš
    od
    Avtor slike: UME
  • Turistična znamenitost

    Orehi, jabolka in sadni krhlji. To je Lectarjeva tradicija. Ni pozdrava iz kuhinje, je pa pozdrav že na mizi. Glede na debelino jedilnega lista je to tudi praktično – ne stradaš, ko toliko bereš, pa čeprav je zanimiva le polovica. V drugih gostilnah deluje jedilni list s toliko slikami turistično in ceneno, v Lectarju pa je to dobrodošlo, sodi zraven, je v slogu celotne gostilne, ki je izletniško-doživljajska. Prvi del so domače jedi, ki turistom, ki jih je polna vsa Radovljica, odgovarjajo na radovednost glede slovenskih, gorenjskih in lokalnih jedi. Zato, ker Lectar ni le turistična gostilna, temveč je kar turistična destinacija, ki mora ustreči množici, ne pa ”eliti”, tako da ne manjka ne kalamarov in ne čevapčičev. Nič čudnega, da se ob toliko jedeh jedilni list že leta in leta praktično ne spreminja. Veseli pa, ker se je spremenila izvedba teh jedi!  ”Klasika” je dobila okus.

    lectar miza
    od
    Avtor slike: UME
  • Na deski

    Kdor želi več poskusiti, mu zložijo na leseno desko. Gorenjski želodec je tradicionalno dober, hren krasi kislina. Skutni namaz s črno redkvijo je hišni, serviran v izdolbeni črni redkvi deluje drugače, pomaga mu še kruh, ki je dovolj svež in mehek. Rdeča kapica je po svoje staromodna jed, ki je preveč preprosta – popečen zeliščni sir, hren, orehi, vložena rdeča paprika -, da bi lahko bila posebnost, a vseeno je v njej nekaj simpatičnega, torej ”lectarjevskega”.

    lectar predjed
    od
    Avtor slike: UME
  • Žlikrofi

    Razlog, da so idrijski žlikrofi slikovno upodobljeni na častnem mestu jedilnika in da so domači, ni le slovenski, temveč tudi družinski. Idrijčanka se je z Dolenjcem na Gorenjskem ustalila pred skoraj tremi desetletji, vedno vesela amaterska igralka in amaterski glasbenik pa sta srečno zvezo podkrepila kar dvakrat – z dvojčki. Ko bodo pri sosedih lončarjih za žlikrofe našli še pravšnjo skodelo in jim bo hči dodala še lectarski podpis, bodo še boljši. Že zdaj pa jih krasi voda, v kateri so se kuhali, saj jim naredi omako za žlico polizat.

    lectar žlikrofi
    od
    Avtor slike: UME
  • Polži

    Polži po domače ne potrebujejo nove skodele, ker imajo staro ponev, ki jih tudi s pomočjo pečenega radiča združi v nadokus. Tudi preprosta jed, ki je tudi drugje tako ovita v panceto, v doživljajski gostilni še sama postane dogodek. Ko ob njih začudi še spremljava Erzetičeve črne rebule, se število tistih, ki imajo raje prazne hišice, polžem nevarno zmanjša.

    lectar polži
    od
    Avtor slike: UME
  • Kmečka pojedina

    Brezmesna kmečka pojedina – vse, kar želiš okusiti, ne da bi se pri tem moral spopadati z živalmi, na enem krožniku – prepriča s celoto, zato so takšne ”koline” najboljši dokaz, da je Lectar res boljši, čeprav ni ”nič” spremenil. Saj je bil vedno kot so bile nekoč davno vse slovenske gostilne, tako pravljičen, da polno preddverje turistov s hruškovcem v eni in fotoaparatom v drugi roki vrešči od lepih posnetkov z lectovimi srci iz muzeja v kleti in z narodnimi nošami iz 1822. leta, ko so v svečarni in pekarni odprli še gostilno. Toda, kar bi bila drugje le plošča tenstanega (praženega) krompirja, kislega zelja in repe, ajdovih krapov in žgancev ter štrukljev, skutnih in ajdovih z orehi, je tukaj ob zvokih sosedov onkraj avtoceste in domačinov onkraj šanka, med starinami na stenah, slikah in krožnikih, dobilo okus hišne posebnosti. Včasih je dovolj že, da je v kuhinji kaj le pogreto, toda z veseljem, občutkom in skrbjo, pa je že dosti boljše.

    lectar brezmesna kmečka pojedina
    od
    Avtor slike: UME
  • Zajec

    V to smer, le mesno, je tekel tudi zajec v ložu. Nima veliko gostiln stalno na jedilniku domačega zajca, Lectar pa ve, da so bili na Gorenjskem zajci za hišo kot p’šanci. Zato je lahka in zelenjavna zajčja obara Lectarjeva posebnost. Ko ji bodo izboljšali še lož in dolgouhcu boljše postlali ležišče, bodo ob rogačih v turistični nevarnosti še zajci in kunci.

    lectar zajec
    od
    Avtor slike: UME
  • Cukr

    Ko je v Radovljici festival čokolade, je za Linhartov cukr dolga vrsta, kar je še zadnji dokaz tako za izboljšanje Lectarjeve ocene kot za pravilo, da preprostost potrebuje le pravo zgodbo. Takšen biskvit na gostijah sicer ne zmanjka prvi, ker pa so mu pri Lectarju dodali znani profil in staro obrt, je nastala hišna sladica, zaradi katere tudi gostilni poleg slaščičarne (Vidic) ni potrebno zardevati. Če ne veš, je le klasično domače pecivo (biskvit, med in jabolka, maslena krema z jajcem in smetano), če veš, da je na vrhu čokoladni Linhartov profil in na krožniku še ”lastnoročni” podpis, pa si cukr zasluži še besedico originalen.

    lectar linhartov cukr
    od
    Avtor slike: UME
  • Štrudelj

    Kot Lectarjev jabolčni štrudelj, po originalnem receptu iz leta 1822, ki pa je že legendaren.

    lectar štrudelj
    od
    Avtor slike: UME
  • Doživetje

    A končajmo to lectarsko zgodbo v radovljiški graščini, ki tradicionalni radol’ški gostilni posoja eno od svojih starih vinskih kleti, v kateri so cesarjem nekoč skladiščili vino na poti na Dunaj. Danes je tam taca pršuta vedno nared, da ponudi okrepčilo pokušini vrhunskih slovenskih vin, če vas na poti v gostilno na Linhartovem trgu prestrežeta gospa s čipkastim senčnikom in gospod z volančki na lajbiču. Pustite se jima zapeljati, saj ste prišli zaradi – doživetja.

    lectar zunaj Jože Lili Andrejaš
    od
    Avtor slike: UME
  • Srček

    Ni pomembno, kako dobra so lectova srca. Ker so tako lepa, so predvsem za spomin! In enako je z Lectarjem. Ni le za pojest, ker se da v njem še veliko več doživet. Če greste na izlet, obiščete muzej, zaplešete ob orglicah in si daste izpisat njeno ime na rdeče srce, se boste strinjali, da ste obiskali najbolj veselo slovensko domačo gostilno! Ko v gostilni postanemo veseli, pa je ravno za (en) srček!

    lectar delavnica mojca
    od
    Avtor slike: UME
Top
Vpiši se v Šolo okusov!
Ne jej z usti. Jej z glavo!
Neomejen dostop do Šole.
Neomejen dostop do Kuhinje.
Neomejen dostop do Gostilne.
Neomejen dostop do Chefov.
Neomejen dostop do Potepa.
Neomejen dostop do Tržnice.
Neomejen dostop do B®loga.
Težave pri aktivaciji naročnine? Pomagajte si z navodili ali nas kontaktirajte.
Naroči se na Dobre novice!
tedenska mera dobrojedskih informacij, da boste izvedeli več in prvi:
kje, kako, kdaj, zakaj boste radi dobro jedli!