Gostilna pri Kuklju

  • Trubar in potica

    Vstopiš pred šank, toda diši po ocvirkovki. Sedeš v črno kuhinjo, toda pogrinjki na mizah so elegantni in gorijo le sveče. Odpreš jedilni list, toda ima le dve strani. V tristo let stari hiši sredi Velikih Lašč je tradicionalno, domače in pristno, toda hkrati tako drugače, da so pri Kuklju žganci gluhi, štruklji narisani, kruha je več kot v pekarni, potica pa je le sveža. Sem ne vozi avtocesta in tukaj še ni množičnega turizma, toda poznati Primoža Trubarja, Frana Levstika, Josipa Stritarja in Jožeta Javorška je premalo, če nisi poskusil tudi Kukljeve potice.

    pri kuklju jedilnica
    od
    Avtor slike: UME
  • Tradicija in sodobnost

    To je obcestna, podeželska, domača in stara gostilna. Toda okuševalski meni, posvečen sovaščanu z Rašice in 500-letnici začetka reformacije, se tako bere: prekajena gosja prsa s sirarsko skuto in domačo perutninsko pašteto; fižol s čebulo in repo v juhi; postrv ulovljena pri Trubarjevem mlinu z ajdovo kašo, kolerabo, mandlji in peteršiljem; tele od košute po divjačinsko s štrukljem iz prosene kaše; suhe hruške in lešnikova zmrzlina. Komur je to preveč, lahko začne s pršutom medveda, ker je tudi on v Laščah domačin, pri Kuklju pa ima rad Metkino marmelado iz divjih sliv in žele iz mladih borovih vršičkov, in nadaljuje z mariniranim vratom krškopoljskega prašička s karamelizirano kolerabo in tenstanim krompirjev z lokalnih njiv. Ali pa si naroči domače kosilo, s hišnim telerflajšom babice Lojze, z mesnim zavitkom ali ribano kašo, in telečjo pečenko, ker ta, pove gospodarica, ”mora biti vedno pri hiši, toda ne na trikotnik”. Je potrebno še kaj več, da potico že ob rezervaciji naročite? Logično, da jo prehitro zmanjka!

    pri kuklju kostanjeva potica
    od
    Avtor slike: UME
  • Pozdrav

    Ob Martinčičevi rožnati penini, dolenjsko sveži in harmonični, Kukljeva kuhinja pozdravi s hišno piščančjo pašteto, ki ji doda nekaj rezin dimljenih račjih prsi.

    pri kuklju amuse
    od
    Avtor slike: UME
  • Kruh

    A razorožijo nas brioš, ki je še topel, v klekljanje zavita krušna deska, na kateri so mehek kruh, hrustljave štručke, makove bombice, sezamove bombetke (dedek je bil pek, vnukinja pa rada peče),

    pri kuklju kruh
    od
    Avtor slike: UME
  • Ocvirkovka

    in krožnik na sredini mize, ki mu čez robove gleda ocvirkova potica. Skorja se drobi, sredica peni in nadev, ki dišeče sladi (tudi) po čebuli, hrusta. Rad bi videl junaka/bedaka, ki bi se temu uprl.

    pri kuklju ocvirkova potica
    od
    Avtor slike: UME
  • Jezik

    Junečji jezik, z bučnim oljem in bučnimi semeni, je razsoljen do nežne mehkobe, zato potrebuje le malo opore. Da mu jo por, ki pove, da se v tej domači kuhinji ne reže le tristo let enako. Jedi Margarete Damjanić so polne oblik, linij, podrobnosti, detajlov, natančnosti, prefinjenosti. Pozna se jim njen študij arhitekture, prav tako kot se ji(m) pozna mamin kuharski uk in očetov dalmatinski temperament. Skratka, pomembno je, kako tanko in natančno so zrezani porovi rezanci, tako kot je pomembno, kako je zvita potica in kako so nadevani štruklji.

    pri kuklju junecji jezik in por
    od
    Avtor slike: UME
  • Kostanjeva juha

    Kostanjevi juhi je sicer žal, da ob koščkih kuhanih kostanjev v njej ni še štrukeljca iz prosene kaše,

    pri kuklju kostanjeva juha
    od
    Avtor slike: UME
  • Bučna juha

    toda čisto nič ne manjka bučni juhi, ker jo prijetno ostri in greje hkrati ingver, sladi in kisa pa carjevič, ki je, seveda, zrezan na majhne, enakomerne, popolne kocke.

    pri kuklju bučna juha
    od
    Avtor slike: UME
  • Ajdova kaša

    Pod filejem postrvi je ajdova kaša. Večina jih tukaj naredi piko in zato so naše gostilne polne površno prekopiranih jedi. Tukaj pa ima vsaka poreklo in sledljivost – postrv iz Goričarjevega ribnika v Podbočju je z oljčnim oljem in ščepcem solnega cveta iz Sečoveljskih solin – ter tudi nadgradnjo. Rumena koleraba je zrezana enako, saj že veste, toda večje, da bolj osoči kašo, ki pa ni le sipka, temveč tudi hrusta. Mandlji so v njej zato, ker se ujemajo s peteršiljem in ker Margareta bere stare bukve, zato ve, da so v teh krajih včasih obirali, tolkli in suho pražili veliko orehov in jedrc, česar je tudi postrv vesela.

    pri kuklju ajdova kaša postrv
    od
    Avtor slike: UME
  • Račje prsi

    Gostilna, ki nima svoje, prepoznavne jedi, hišne posebnosti, ni domača! A kaj je potem Kukelj?! Njegove specialitete so, namreč, potice in štruklji. Toda, saj to niso njihove, temveč naše, slovenske jedi!

    Točno, Kukelj je (skoraj) edini, ki pravilno slavi najbolj(še) slovenske jedi! Zakaj je le pri Kuklju potica le sveža? Ker je pečena, ko prvi gostje pridejo na kosilo, in je zmanjka že popoldne … Zakaj je le pri Kuklju orehova potica le za praznike, drugje pa ali celo leto ali pa sploh ne … Zakaj le pri Kuklju ne poslušajo gostov, ki hočejo sredi avgusta ocvirkovko, pa čeprav kolin ne bo pred novembrom … Zakaj je le pri Kuklju ob račjih prsih, ki se mehke, a še čvrste, sladke, a pod kožo, kopajo v lastnem soku, kostanjev štrukelj …

    pri kuklju račja prsa
    od
    Avtor slike: UME
  • Svinjski file

    Zakaj so drugje vse leto le sirovi štruklji, le pri Kuklju pa je v skutne vmešan še rumenjak, ker gredo z njim, ob svinjskem fileju z gorčičnimi semeni, lepo k sušenim jabolčnim krhljem (iz sušilnice sadja na bližnjem Gradežu!) …

    pri kuklju svinjski file jabolčni krhlji
    od
    Avtor slike: UME
  • Košuta

    Zakaj le pri Kuklju ajdov štrukelj s skuto spremlja tele od košute v divjačinski, a ne težki, temveč lahki, omaki … Zakaj so le pri Kuklju štruklji lahko tako gluhi (tako vzhajani, napihnjeni, penasti, mehki, toda prožni), da ob sebi ne potrebujejo ničesar drugega kot le malo opraženih drobtin in žlico pečenkine omake … Zakaj tudi drugje vsako jutro ne vstanejo ob šestih, da zamesijo potico iz poltretjega kilograma moke in 22 rumenjakov, če je to res naša, slovenska, največja specialiteta?!

    pri kuklju košuta gluhi štrukelj
    od
    Avtor slike: UME
  • Suhe hruške

    Z Gradeža so bile nato še suhe hruške. Karamelizirane so plavale in se hladile med topljivo lešnikovo zmrzlino, ki jo je bogatila še karamelna omaka. Bilo je tako kot nekoč in doma. Preprosto, toda za polizat.

    pri kuklju suhe hruške lešnikova zmrzlina
    od
    Avtor slike: UME
  • Lešnikov biskvit

    Zato je bilo na drugem krožniku tako kot ni doma in ni preprosto. Tudi to gre Kuklju in njegovi chefinji v čast – zna ohranjati, toda obenem tudi ustvarjati! Arhitektka je na lešnikov biskvit nabrizgala kostanjevo kremo, jo obložila s peno bele čokolade in podložila z jabolčno čežano, kreaciji pa barvno, teksturno, temperaturno in oblikovno dodala še domači slivov sladoled. Ker smo že na začetku prihranili rezino ocvirkove potice, smo še na koncu zavili kostanjevo.

    pri kuklju kostanjeva krema
    od
    Avtor slike: UME
  • Ocena: 2 srčka

    Pri Kuklju je tradicionalno in gostilniško, saj eni le pijejo, drugi jejo le gluhe štruklje, tretji si privoščijo vse, goske, račke in koline, četrti pa nočejo domov, ker degustirajo. To je tista gostilna, ki nima ocvrtega sira za otroke, zato ti starše povabijo vanjo: ”Gremo na gluhe štruklje v lešnikovi omaki z medom!” V njej se, torej, dobro počutijo vsi, tako tisti, ki so z avtobusom na Levstikovi sledi, kot dobrojedci, ki sledijo srčkom.

    pri kuklju magdalena damjanić
    od
    Avtor slike: UME
Top
Vpiši se v Šolo okusov!
Ne jej z usti. Jej z glavo!
Neomejen dostop do Šole.
Neomejen dostop do Kuhinje.
Neomejen dostop do Gostilne.
Neomejen dostop do Chefov.
Neomejen dostop do Potepa.
Neomejen dostop do Tržnice.
Neomejen dostop do B®loga.
Težave pri aktivaciji naročnine? Pomagajte si z navodili ali nas kontaktirajte.
Naroči se na Dobre novice!
tedenska mera dobrojedskih informacij, da boste izvedeli več in prvi:
kje, kako, kdaj, zakaj boste radi dobro jedli!