Batelina

  • Kuhinja
    morske jedi od repa do škrg a la David Skoko
  • Kdo
    družina Skoko, chef David Skoko
  • Odpiralni Čas
    od ponedeljka do sobote
    od 17. do 23. ure
    nedelja
    zaprto
  • Naslov
    Čimulje 25, Banjole, Hrvaška
  • Telefon
    +385 52 573 767

Batelina ni več Severina

Fotozgodba

Vse iz švoja 2016

Foto zgodba iz Banjol
Klik

Vse iz švoja 2016

Batelina ni več najboljša gostilna na Hrvaškem! Tako pravijo drugi, ne mi. In to je dobra vest, kajti zdaj, ko Batelina ni več bolj popularna od Severine, gremo lahko domačini spet v svojo konobo na predjed zezalic in pokušino mačje hrane. Zato, da ne bi ponovili stare napake – preberite Obisk leta 2014 -, je potrebno Batelino opisati na čisto drugačen način!

Batelina je konoba le zato, ker ima zunaj odprto teraso, znotraj pa odprti kamin. Sicer pa sploh ni odprta ob nedeljah in ravno avgusta, ko smo vsi na morju, si vzame dopust. Hkrati pa te še takrat, ko je odprta, četudi pozimi, pusti nesramno pred vrati, če ne rezerviraš.

Batelina niti ni čisto ob morju in tisto, kar ima iz morja, večina ljudi sploh ne je. Sicer pa v Batelini nihče ne je, kar jejo drugje. Že vedo, zakaj. Drugi imajo, namreč, le najboljše ribje kose, torej fileje, Batelina pa od rib le najslabše, torej vampe, jetra, jajčnike, kožo, rep in glavo. Sreča, da Davidu Skoku vsaj ribjih kosti še ni uspelo vriniti med degustacijski meni.

Batelina pravzaprav sploh ni nobena morska gostilna. Saj za otroke sploh nima dunajskih zrezkov, da se morajo tolažiti z ocvrtimi metuljčki sardel. Saj za najstnike sploh nima pizz, da morajo poustati toast z ugorjevo pašteto. Saj za starše sploh nima porcijsko gojenih odmrznjenih rib, da se morajo slikati z divjaki. Saj za nikogar nima niti ocvrtih lignjev! In veste, kaj ponudi namesto pogrinjka? Ocvrto ribjo kožo na karirastem prtu!

Če ne verjamete, zakaj le drugi mislijo, da Batelina ni najboljša hrvaška gostilna, si preberite še foto zgodbo iz Banjol.

Obisk 2014

Hrvaško obalo je končno zajel višek sezone. Vsi hočejo vsaj avgusta zaslužiti in ublažiti julijski pobeg turistov pred dežjem in pijavicami. Vsi, razen najboljše hrvaške gostilne … Batelina je šla na dopust, družina Skoko je pod šotorom na Fratarskem otoku. ”Končno, komaj smo dočakali, nismo več mogli …” se je smejalo vsem trem, ko smo jih obiskali pet let potem.

Batelina, konoba z zakritim pogledom na morje skozi krošnje dreves na koncu hrvaške Istre, z majhno sobo in ozko teraso, z očetovim ribiškim čolnom in sinovimi potovanji po svetu, je pred petimi leti v Nedelu prejela pet sončkov. ”Potem so se Slovenci k nam vozili z avtobusi, ker pa niso rezervirali, niso dobili prostora,” se danes spominja tega David Skoko, ki ga je od takrat obiskal Anthony Bourdain, Lidia Bastianich je postala stalna gostja, Newsweek jih je uvrstil med 101 najboljšo restavracijo na svetu, Jutarnji list pa je Batelino letos aprila v svojem množičnem ocenjevanju Dobri restorani 2014 proglasil za najboljšo hrvaško restavracijo! A konoba je še vedno ostala konoba! Čeprav, David Skoko: ”Vsak teden prideta vsaj dva novinarja, iz celega sveta, ki hočeta zjutraj s starim na ribolov, zvečer pa z mano v kuhinjo …”

Ker so drugi tako slabi

Skokovi iz Bateline avgusta niso pobegnili pred ocenjevalci. Pobegnili so le pred sezono. Še ko so za Batelino vedeli le domačini iz Pulja in vikendaši iz Premanture, se je vanjo dalo priti le s telefonskim klicem. Toda ne v nedeljo, ne za kosilo in ne s kartico … Kdor ni rezerviral, je ostal pred vrati, pa četudi je bilo polovico miz prostih. ”Postrežem lahko le toliko gostov, kot imam svežega ulova,” je že takrat govoril David Skoko, ki je v gostinstvo zavil nenačrtno. Oče je imel majhno ribiško barko, za hortikulturnika pa v Pulju ni bilo ravno dosti služb. A že takoj je vedel, kaj hoče. Razen motorja le še popolno iskrenost v (morski) ponudbi …

Julija je bilo slabo vreme, avgusta pa gredo na Jadranu še ribe na dopust … Puljska tržnica je sicer polna, toda ribi, ki vas je s stojnice pozdravila v ponedeljek, lahko odzdravite še v soboto … Kje imajo res sveže divjake, se vidi po cenah; le na eni mizi od dvajsetih je ulov dražji za več kot polovico.

Batelina pa ni postala najboljša gostilna Hrvaške zato, ker bi mama Alda tako dobro kuhala, oče Danilo pa imel takšno ribiško srečo. Batelina je najboljša zato, ker drugi ne znajo! Ste že jedli peno iz jeter morskega psa? Ali pa sipina jajca in botargo iz morskega lista? Pašteto iz ugorja? Morda konfit morske mačke in skuše? Ali niste še bili v Banjolah ali pa ste spregledali veliko tablo pred vrati (”Samo z rezervacijo! Hvala).

Mali morski pes, ki mu Hrvati pravijo kadel, je pogosti gost ribarnic. Kam pa dajo njegova jetra? Ugor je sestavni del vsakega brodeta. A za pašteto mu je potrebno obrati kosti, ki jih je nešteto. Skuša je sveža tudi poleti, zaradi svojih zdravih maščob pa je prav idealna za konfit. Ko dobite v Batelini med Davidovimi ”zezalicami” – on se igra, drugi pa zamrzujejo – tudi sardine v šavorju in hobotnico s trdo kuhanim jajcem, je to zgolj zaradi sezone. Gostov je preveč, rib pa premalo. Zato pa so šli Skokovi na dopust. Ostali so le še špari, iz katerih pa drugi ne znajo narezati karpača, in trilje, ki jih vsi le pečejo, namesto da bi jih marinirali.

Otroci in dunajske sardele

Čeprav je Batelina najboljša takrat, ko drugi ližejo rane po kratki sezoni, pa razlog njenega uspeha ni le v novinarskih recenzijah. Na tisti majhni terasi, na kateri se vam lahko zgodi, da vas bodo posedli nasproti veceja, zagotovo pa vas bodo postregli v natikačih in kratkih hlačah, je še fast food drugačen. Otroci, ki povsod drugje jejo le dunajca, v Batelini dobesedno mažejo sardele, ki jih kuharica le razpre v metuljčka in panira. Vsaka jed ima svoj okus in nič ni konfekcijsko. Vse ima svoj vonj, pravo obliko in idealno konsistenco. In čeprav je morje le slano, so Skokove jedi tudi sladke, grenke, kisle. Le umamija, je, nalašč, še najmanj.

Stoli so grozno neudobni, toda nikomur se ne mudi, saj na koncu pridejo sladice. Pa imajo še vedno iste kot pred petimi leti! Res pa je, da je maskarpone s figami in piškoti vselej enak. Za vino so navadni kozarci in za jedi so majhni krožniki. Toda v Batelini najtežje prodajo jastoga in hit iz začetkov njihove kariere, brodet iz sipe, naročijo le še redki. V Batelini vsi okušajo in se z Davidom ”zezajo”.

Zato, sezona je in nikomur ni mar, če že na začetku pove: ”Z ribami je bolj slabo. Pridite raje pozno jeseni …” Rolice iz ombrine (kaval), povaljane v sezamu, so se na gradelah le ogrele, potrebušina kadela je v omaki sardelnih filejev in česna, iz majhne škarpine so ražnjiči, iz večjih lignjev pa julien, na mladi, mehki, nežni, kremasti blitvi, so hrustljavi, zapečeni, karamelizirani, a sladki in sočni.

Ko sosedom, ki so prvič in niso brali Newsweeka ali Nedela, prinesejo pokazat ribe, se čudijo: ”Kje pa so tiste, ki jih mi poznamo?” Ko pa ti sosedi, ki jim je zdaj Batelina že bolj jasna, odhajajo, jim gospodar sporoči slabo novico: ”Ne, naslednji teden ne morete ponovno rezervirati, ker nas ni, sredi sezone gremo na dopust!”

Nam pa, še preden gre postavljat šotor v kamp na Fratarskem otoku pri Pulju, David Skoko zaupa: ”Raje bi bili peti kot prvi … Ker potem ne bi vsi, od novinarjev, gostincev do turistov, prihajali s povečevalnimi stekli, ne bi potreboval ninje v kuhinji in ne bi vsak gost iskal pack na prtih in stolov z razmajanimi nogami.”



Rad Dobrojem priporoča

Ko sem Batelino leta 2009 prvič priporočil, je David Skoko potem stal mesec dni pri vratih in zavračal vse tiste Slovence z avtobusi in Nedelom v roki, ki niso rezervirali ... Zate je od takrat ne priporočam več. To skrivnost držim zase!