Do izvira Krke je sprehod, do spusta po reki pa dolgi postanek že takoj na začetku. Le kdo bi šel naprej, če pa na Javornikovi domačiji ne le ješ, temveč se kopaš, loviš ribe, se sprehajaš, poležavaš in ob lesenem mostu čez Krko z levo držiš njo čez mizo, z desno pa žlico čez krožnik?!

Domačija Javornik, kjer so včasih le izposojali kanuje in pekli postrvi, je postala gostilna zato, ker je na Slovenskem premalo takšnih, ki znajo nesporno lepoto naše narave tako pristno združiti z okusnostjo naših jedi. Če drugje ne ješ postrvi, jih pri Javorniku ob Krki vzljubiš!

Zgoraj so brzice s slalomskimi vratci, spodaj pa je tako mirno, da se slišijo muhe, ko jih ribiči navijajo po zraku. Na reki so kajaki in kanuji, hortenzije so ob plotu, lesene mize na travi in tik ob zeleni vodi ležalniki za vmes med hodi. Majhna jedilnica je na romantični terasi in ob topli peči.

Vrč z vodo in meto je takoj na mizi, nato pa mu sledi za cel piknik hladnih predjedi, ki so iz postrvi in divjačine. Juhe so z vrta, solata je za celo omizje, tople so domače testenine, potem pa za glavno tako vsak naroči že legendarno Javornikovo postrv v koruznem zdrobu. Če ne zmorete več, vam bodo pa pito zavili in ponudili le tri ali štiri sorbeje.

Zdi se, da je Javornikovim uspelo nemogoče: njihova pravljična hiška, čeprav le dobre pol ure iz središča Ljubljane, gre od ust do ust še vedno kot šepet in to, prosim, upoštevajte tudi vi. Kaminska peč je sicer velika, a stolov je malo, in terasa se sicer raztegne na trato, toda kuhinje je le za kamro in Barbara je med lonci, njeni hčeri pa med gosti.