Domačija Javornik

Do izvira Krke je sprehod, do spusta po reki pa dolgi postanek že takoj na začetku. Le kdo bi šel naprej, če pa na Javornikovi domačiji ne le ješ, temveč se kopaš, loviš ribe, se sprehajaš, poležavaš in na lesenem mostu čez Krko, z levo držiš njo čez mizo, z desno pa žlico čez krožnik?!

Domačija Javornik je postala gostilna zato, ker je na Slovenskem premalo takšnih, ki znajo nesporno lepoto naše narave tako pristno združiti z okusnostjo naših jedi. Le postrvi moraš imeti rad!

Na robu Krke in tik ob Krki so kajaki in kanuji v reki, hortenzije ob plotu in lesene mize na travi, le meter od vode, le za ležalnik in vmes med hodi, z majhno jedilnico in preprosto teraso, vse pa tako nalezljivo romantično, saj so zgoraj brzice s slalomskimi vratci, spodaj pa je tako mirno, da se slišijo muhe, ko jih ribiči navijajo po zraku.

Vrč z vodo in meto je takoj na mizi, nato pa mu sledi za cel piknik hladnih predjedi, ki so a la vse iz postrvi; juhe so z vrta, solata je za celo omizje, tople so domače testenine, potem pa za glavno tako vsak naroči že legendarno Javornikovo postrv v koruznem zdrobu. Če ne zmorete več, vam bodo pa pito zavili.

Zdi se, da je Javornikovim uspelo nemogoče: njihova pravljična hiška, čeprav le dobre pol ure iz središča Ljubljane, gre od ust do ust še vedno kot šepet in to, prosim, upoštevajte tudi vi. Kaminska peč je sicer velika, a stolov je malo, in terasa se sicer raztegne na trato, toda kuhinje je le za kamro in Barbara je hkrati med gosti in lonci.