Hišni narezek
Prekajeni goveji vrat, domača suha klobasa, domača salama iz svinjskega mesa, poprov in navadni sir kmetije Malenšek, ocvrti žabji kraki. Domač narezek, ki tako tudi diši, do doline. Žabji kraki so Dobnikarjeva specialiteta, zato si hvaležen, ker se sveže ocvrti ‘vrinejo’ med sušene mesnine. Ker je dobro, je pomembno, da leseni krožnik ni prevelik. Boljše se je tukaj posvetiti vsaki rezini, kot pa si preveč zavijati za domov. Dobnikar na Katarino ne vabi z velikimi porcijami, ampak z obetom, da se boš dobro najedel.
Goveja juha
Goveja juha z rezanci. Dobnikar je znan po drugem, govejo juho ima pa za tiste, ki brez nje ne morejo začeti s kolinami.
Gobova juha
Dobnikarjeva gobova juha je gosta, tako kot se jeseni spodobi, zato obiskovalci Katarine v gozdu sicer niso imeli sreče, a jih jurčki vsaj v njej potolažijo.
Ravioli
Domači ravioli polnjeni s kozjim sirom, na dušenem zelju, z omako suhih hrušk in lešniki. Ko prebereš 14 strani Dobnikarjeve ponudbe, ne izveš veliko novega. Saj to, da na koline na Katarino hodi, a tako da se vozi, pol Ljubljane, si že vedel. Vseeno pa se vmes, med narezkom, zrezki in štruklji, najde kak preblisk. Recimo ravioli! Če so polnjeni z jurčki, so v parmezanovi omaki, če so s sirom, pa je ta kozji, spremljava je zeljna, in omaka je sadna. Malo drugače, skratka, kot je v vsaki gostilni vsako nedeljo.
Koline
Kmečka pojedina: pol pečenice, pol krvavice, debela rezina prekajenih svinjskih reber brez kosti, kislo zelje, pražen krompir in ajdovi žganci. Dobnikar je specialist za koline! Vse klobase delajo sami, za ocvirke pa priporočamo, da v nahrbtniku pustite dovolj prostora in si jih kupite še za domov. Na Katarino se hodi na martinovanje, na prvomajski golaž z nageljnom, na pustovanje …, toda najraje na koline. To je tista (obilna) porcija tradicije, nostalgije, ugodja in udobja. To imamo vsi (Slovenci) radi. Če ne greš (k Dobnikarju) na koline, nisi pravi …
Krača
Jagnječja krača v poprovi omaki s pečenim krompirjem in zelenjavo. Kot piše s kredo že na tabli pred vrati, ni krača, temveč kračka. To je pomembno, ker zato je takšna krač(k)a, ki je lepo hrustljavo pečena, samo tvoja/moja. To imamo radi, kajne. Še bolj, ko nas (zeleni) poper (v omaki) malo podžge.
Štruklji
Tris Dobnikarjevih štrukljev: orehov, skutin in jabolčni. Nam je bil najbolj všeč jabolčni, ker je najredkeje v ponudbi naših gostiln. Dobnikarjev pa je tudi sicer poseben, testo, ki je lepo elastično, je tanjše, ‘štrudlast’ nadev pa zato ponudi povsem drugačno izkušnjo ugriza in žvečenja. Preprosto dobro tudi o drugem in tretjem mestu. Tudi to je čar dobre domače gostilne, ne le da se razvije debata o ‘medaljah’, temveč pade tudi odločitev, kaj boš naslednjič naročil v ednini.
Kostanji
Kostanjeva torta. Če zanjo po kolinah ni več prostora, vam jo zavijejo. Saj bo še jutri sočna in sezonska.
