Zlata ladjica
Pod oboki zgradbe iz 16. stoletja je intimno ob modernem šanku in živahno ob hotelskem loungu. Za družbo je posebna soba, sicer pa je najlepše v dvoje. A začne se že zjutraj, najboljše kar na balkonu hotelske sobe, ko se zajtrk lahko raztegne do popoldneva, ko se Zlata ladjica preseli na gostinski vrt ob Ljubljanici, okrog katerega žubori družabna in zelena Ljubljana.
Z ladjico v hotel
V Zlato ladjico se je najboljše tudi pripeljati z ladjico, ker se z avtomobilom ne more. V Zlati ladjici je najboljše prenočiti v Rimskem ali Mestnem pristanu, ker imata najlepša balkona za najboljši zajtrk. In iz Zlate ladjice je najbližja pot na Ljubljanski grad, po stopnicah iz kleti, v kateri je bila že v 11. stoletju kovačija. Ker pa vse to, najbrž, ni mogoče, je Zlata ladjica tudi večerna restavracija, v kateri vas po nekaj hodih sodobnih, sezonskih in mesno-ribje-zelenjavno enakopravnih jedi iz pretežno ekoloških slovenskih sestavin povabijo še na sprehod po hotelu, v katerem se meša ljubljanska in slovenska zgodovina, od mitoloških zmajev in argonavtov ter srednjeveških goljufivih pekov in gostilničarjev, do sreče na vrvici in današnjih dni s petimi zvezdicami superior kategorije.
Tatar
Goveji tatar, na vrhu zorjeni rumenjak, okisana čebula in korenje, gorčični sladoled s kančkom medu. Natakar ga upravičeno priporoča, saj je prepoznaven in, torej, dovolj drugačen, da si ga ne naročiš, ker nočeš paštete, temveč zato, ker porcija sicer ni za deljenje, a je zato za druženje z večernim kozarcem vina. Čeprav so tatarci zdaj povsod moderni, tukaj prepoznavnost ni le zaradi mesa, temveč celotne kompozicije jedi, v kateri dodatki niso okraski, temveč enakopravni člani sožitja. Primerno hotelu s toliko zvezdicami.
Pogrinjek
Maslo s poprovim posipom in tri vrste kruha z drožmi: z aktivnim ogljem, ajdov z orehi in polnozrnati.
Ceviche
Ceviche Zupanove jezerske postrvi, Podjedov jogurt, marinirane kumare in ikre, še peteršiljevo olje in gorčična semena. Osvežilna pestrost okusov in tekstur, ki v čakanju pomladi dovolj razveselijo, da v hladu zimskega aprila in kamnitih obokov ogrejejo pričakovanje nadaljevanja. Sodobno in modno, toda z dovolj občutka, da je predvsem okusno.
Raviol
Špinačni raviol s Podjedovo skuto, sušeni paradižniki, peteršiljevo olje in omaka staranega tolminca. Domači ravioli so infuzirani s špinačnim klorofilom, Podjedova kisla smetana je (s)kuhana v poudarjeno omako, ki ji pomagajo pol-sušeni paradižnički in ocvrta zeliščnost. Jed oblikovno-lepo, izvedbeno-spretno in okusno-dobro ostane v spominu.
Postrv
Poširana postrv, omaka pečenih paradižnikov, porov mash, grah in ocvrta čičerika. Zelo dobra kombinacija nežnosti (postrvi in pora) in globine omake, ki si zato pomaga z morskim umamijem (rakov bisque?). Dovoljeno, zaradi rezultata, ki povzdigne postrv; in pohvalno zaradi kombiniranja dveh omak, ‘masha’ in ‘bisque’, zaradi česar dobi postrv še vege (pesketarijansko) draž. Zaradi pora postaneš radoveden še zaradi juhe (iz zažganega pora).
Zelena
Zelena kuhana sous vidu in nato popečena na žaru, po vrhu pečeni bukovi ostrigarji, naokrog grobi pire čičerike in peteršiljevo olje. Ne le na pogled čisto pravi (vege) steak. Še zimsko, a vremenu primerno, z okusom, ki ne pogreša mesa, in kombinacijo sestavin, ki z veseljem pogrešajo siceršnje zelenjavno dolgočasje (drugod). Radovedni pričakujemo, kaj bo chef v tej smeri pripravil tudi spomladi, poleti, jeseni.
Pujs
Vratovina krškopoljskega pujsa, pire ocvrte kolerabe, kodrolistni ohrovt, naravna mesna omaka, popečeno korenje. Uspešno, ker je pujs zato, da tujcem predstavi krškopoljca, vratovina, da dokaže, da je lahko boljša od ameriškega ‘ribaja’, ki ga imajo vsi, in zelenjavna spremljava, da mladi chef lahko pokaže svoj dobri občutek za zelenjavno pestrost in drugačnost kuharske izvedbe od običajno-gostilniškega dolgočasja prilog.
Meringa
Pečena meringa, angleška krema, slana karamela, sveže maline. Preprosto in všečno sladico, ki je dovolj drugačna in lahka, da ne greš prepozno spat, odlikuje sled limonove živahnosti. Uspešno je, ko je potrebno tako malo, da razveseli.
Kava
Kavni tartlet v krhkem testu z moussom in karamelno glazuro. Zraven še malo naribane čokolade. Ker je Zlata ladjica butični hotel z malo sobami, je prav, da jo lahko obiščejo tudi gostje na sprehodu. Da začutiš utrip in posebnost prepleta zgodovine in luksuza, zadošča že popoldanska tortica na Bregu, še posebej, če je tako dobra kot kava (kavni tartlet). Nekaj posebnega, ker tega ni v slaščičarnah, je pa lahko tudi po večerji.
Vino
Kjer ni niti v sobah coca cole, so, seveda, tudi na vinskem listu (75+ etiket) samo slovenska vina. Zlata ladjica svojim tujcem slovensko vinsko bogastvo predstavi z veliko prevlado primorskih vin, omembo podravskih in vzorčenjem posavskih. Kar odstopa od znanih in povsod prisotnih vinarjev/vin je nekaj ‘neznanih’, ki ob animacijskem priporočanju natakarja naredijo vinsko spremljavo bolj zanimivo. Glede na cene je dobro, ker je skoraj tretjina vin na kozarec.
Vinska spremljava: Aperitiv, penina Sinefinis, magnum. Ravioli, Muse gold 2017, Constantini, cuvee chardonnaya iz akacijevih sodčkov in sauvignona ter sauvignon verta iz hrastovih. Oranžna izbira, Vitovska grganja 2020, Čotar, 3 tedne maceracije. Pujs, Muse Cabernet franc 2012, Constantini, 4 leta zorjeno v 225 l hrastovih sodčkih.
