Ameriški stejki so moda, ki jo diktira industrija. Dovolj dobre so le argentinske krave, če že Japonci ne dovolijo izvoza, rezati jih je potrebno na ameriški način, vsako sezono piknikov mora biti v garaži novi žar, stekleničk z žar-omakami in E-ji so polne trgovske police, knjige z recepti za žar dosegajo najvišje naklade, za peko pleskavic, ki slišijo le še na ime burger, je potreben doktorat ene od številnih grilastih akademij … Steak frites pa je še vedno klasika! Dober kos govejega mesa, hitro pečen, na žaru ali kar v ponvi, po peki vsaj deset minut spočit, in na vročem…

Kitajski jajčni rezanci so fast food, ki je v pisanih vrečkah in plastičnih skodelicah na trgovskih policah, da ga je potrebno le odpreti, pogreti in opeči, pa je kitajska ”pašta” v nekaj minutah nared. Se da iz tega narediti še kaj več? Kupite le mie rezance, brez dodatnih vrečk, praškov in omak. Skuhajte dashi, toda na ”fast način”, iz šitake gob, svežih in posušenih. Stepite beljak v trd sneg, zmešajte tempuro in rezance v njej povaljajte z zelenjavo. Potem so ponvičniki v olju hrustljavo opečeni na mah, tako da je takšen hitri obrok še vedno fast food, toda z vašim…

Pomfrit, ocvrt krompir, ki so ga za ene izumili Belgijci, za druge pa Francozi, je posvojil cel svet in iz njega naredil klasiko, ki jo jemo prevečkrat in pojemo preveč. To, seveda, izkorišča industrija, zato lahko pomfrit kupujemo v enako velikih vrečah kot pasjo hrano. Še odmrzniti ga ni treba, še v olju ga ni potrebno ocvreti, še iz krompirja, najbrž, več ni. Zato je potrebna sprememba! Poskusite s polento in parmezanom. Takšnega ocvrtga krompirja se ne da kupiti!

Slovensko kuhinjo je prevečkrat strah zelišč, začimb, okusov, ki jih ne najdemo v goveji juhi in potici … Nova slovenska kuhinja mora zato iskati prav v tej smeri. Saj ima na voljo tako dobre sestavine, da je res škoda, če so vselej v isti družbi. Zato smo vzeli Goričarjevo rdečo šarenko in jo dali tako kot ponavadi za deset minut v pečico. A ob njej ni bil le krompir, na njej ni bilo le olivno olje in začinjal je ni le peteršilj. Avokado in postrv? Zakaj pa ne! Zeliščni posip iz koriandra, kopra, čilija? Seveda! Je dobro? Pa še kako!

Namesto moke so mandlji. Za sočnost je kokos. Za sladkanje pa čokolada. Specite dovolj velik kolač, saj bo jutri boljši, pojutrišnjem pa najboljši. Ker niso instant in iz vrečke, ne poberemo jih s trgovske police in ne šelestijo v celofanu, zanje je potrebno žrtvovati celo popoldne in umazati veliko skled ter posod, je najbolj pomembna lastnost dobrih domačih kolačev, tort in biskvitov, da ostanejo nekaj dni sveži!

Vrat je lahko najslabši ali pa najboljši pujsov kos. Če je iz masovne reje in trgovinske akcije, je škoda krompirja, saj bo gratin le s skledo solate boljši brez mesa. Če pa je od krepkega krškopoljca, ki se je najprej napasel, potem pa na onem svetu uležal, potem je škoda kralja živali, da bi ga le spekli. Potrudite se zanj! Zato smo mu kožo natrli z mleto kavo in karijevim praškom, da je prav po svetovljansko zadišal, mu spekli krompirjev gratin z lovorjem, da je kralj dobil pozlato, in mu na kislo skuhali čebulo, da se je sočno kobacal v…

Za naše testo za pizzo z drožmi – tukaj – je potrebnih od odločitve do peke pet ur. Res je dobra, a kaj, ko si je ne moreš zaželeti šele, ko si že lačen. Tukaj nastopi pizza iz polente! Takšna zapečena polenta z nadevom italijanske zastave ima vse tisto, kar si želimo od dobre pizze. Le da je hrustljavost v koruznem zdrobu in ne v krušni skorji. Sicer pa tudi tej pizzi prepoznavni okus daje nadev, v katerem je glavna kombinacija karameliziranih paradižnikov in zapečenega sira, vse drugo pa je odvisno od želja jedcev in založenosti shrambe. Mi smo porabili…

Zaradi takšnih jedi, ki so tako drugačne od vsega, kar je vsakdanje, tradicionalno in običajno, gremo tako radi vsak dan v Šolo okusov! Ker se nam z njimi odpre novi svet! Na koliko načinov smo že pripravili bučo? In vedno je bila dobra, kajne. Potem pa te po toliko ponovitvah preseneti z nečim popolnoma novim. Ni se potrebno niti ponavljati. Saj že veste, da je povsem preprosto in tudi hitro. Tudi zato je tako dobro in drugače.

Četudi siljeni radič ni iz Solkana in z Goriškega, je tudi na Štajerskem takšna zimska posebnost, ki ima zaradi tega tudi ponosno ceno, da ga je škoda za navadno solato. Še posebej, če je ta le spremljava. Siljeni radič mora biti v glavni vlogi! Zato pa je z njim potrebno nežno in previdno. Ne pecite ga, kuhanje še bolj sovraži, nasploh nima rad nobenega segrevanja. Kvečjemu topli priliv. Tako kot ta, ki nežnosti radiča dodaja grobost pancete in v sozvočju hrustljavosti obeh s pomočjo klasične vinaigrette kombinacije olja in kisa ustvarja izredno priložnost, ki jo je mogoče doživeti samo pozimi….

Risoni so rižoni in pasta so testenine, zato ni nujno, da je rižota iz riža, čeprav je videti kot riž … Zapleteno? Sploh ne, čisto preprosto, tako kot pašta. Risoni so testenine iz trdinke, v obliki riževih zrn, ki jih pripravljamo kot pasto in rižoto hkrati. Za tiste, ki nočejo ostati brez rižote, čeprav ne marajo riža, in za one, ki nočejo ostati brez testenin, čeprav je danes ribji dan. Posebnost lososa na rižonih, ki niso iz riža, je v tem, da je v panadi, ki pa ni obleka. Pravzaprav je prekrivalo. S koruzno moko in zdrobljenimi koriandrovimi semeni smo…

Iz hladilnika vzameš klobaso, iz konzerve paradižnik, iz vrečke polento in iz slanice burrato. Vse je tako hitro gotovo, da moraš na koncu le še natrgati baziliko, seveda kar iz lončka na kuhinjski polici. Kuhati je res užitek, če veš kaj in znaš kako. Zato pa je Šola okusov!

Ste se že kdaj vprašali, zakaj je panakota vedno porcijska? Ali pa, zakaj je sladka smetana vedno bela? Mi smo se. In dobili odgovor v obliki torte, ki hrusta kot tarte, se trese kot panakota in ni sladka, ker je iz čokolade. Seveda pa ne gre le za velikost, obliko, barvo in maline. Gre za to, da so si panakote, odkar so postale pred leti tako popularne, da si jih nobena gostilna ne upa ignorirati, podobne kot pudingi, ki jih tudi nihče več sam ne skuha. In tako so tudi panakote le še iz vrečk, kot tudi sladka smetana ni…

Kostanji imajo kratko sezono in močne učinke. Zato jih ni dobro jesti prepogosto, hkrati pa je škoda, da bi jih zaradi tega jedli le kratek čas. Torej je tudi v Šoli dovoljeno, da vas kostanji razveselijo izven svoje poznojesenske sezone. Tudi zato, ker se tako lepo družijo z (belgijskim) radičem, ki pa je najboljši šele sredi zime. Ta juha ima zato dolgo sezono in vedno velik učinek!

Vem, da vas mika kupiti že kuhano hobotnico, saj vam v vaši ribarnici, kjer ste vsak petek, pravijo, da je ”čisto takšna kot sveža, le da z njo ni nič umazanega dela”. Toda ta recept je dokaz, da nimajo prav! Povabite dovolj ljudi za dve hobotnici, ena naj bo že kuhana, drugo pa na pol skuhajte sami. In potem uporabite dve litoželezni posodi s pokrovom, ki ju dajte v dve pečici, saj sta za eno preveliki, ter vsakemu gostu ponudite dve porciji, na dveh krožnikih, seveda … Kaj pravijo, katera je boljša? Hobotnico je potrebno skuhati doma, da v domačem…

Ne, to ni malica, pa čeprav je videti tako! Seveda pa ni prepovedano, da si jo pripravite tudi za malico. Le pravočasno začnite, saj morate droži nahraniti prejšnji večer, nabavite pravi pršut, saj ta je od mangalice, rdečo peso in hruško pa narežite na milimeter natančno, saj se mora videti skozi. Za to gre v Šoli okusov: za vsako jed, malico, sendvič, prigrizek, mimojede …, se tako potrudimo, da je lahko tudi za gostijo! Majhne pizze še vroče razrežemo pred gosti, za pršut jim ne privoščimo pribora, naj ga trgajo z rokami, hruško začinimo z oljem, peso pa pustimo kar…