Greva na nedeljski izlet, po gobe? ”Saj ne bova nič našla,” se ni z izleta hotela vrniti praznih rok. Tržnica je polna jurčkov, torej rastejo, se ni dal. Toda: ”Če veš, kje …”, njen pesimizem ni popustil. Pa greva le na izlet, v domačo gostilno na jurčke, je usahnilo še njegovo upanje o gobarski sreči. ”Jooj,” je zastokala. Kaj pa je? ”V gostilno na jurčke? Vsi delajo enake jedi, brez domišljije, preveč jurčkov, čebule, smetane, moke …, in premalo okusa. Zakaj pa ne bi ti raje kaj dobrega skuhal iz jurčkov?! Če praviš, da jih je polna tržnica, bom skočila…

Iz morske žabe se delajo fine jedi … Njen rep je tako debel in tako brez kosti (le s hrustančno hrbtenico), da je meso nežno in mehko kot ribje in čvrsto ter sočno kot pri rakih. Zaradi tega je spaka in grdobina le z glavo in na žaru, sicer pa le z repom dela konkurenco tako najboljšim rombom kot največjim jastogom. A vse to tudi pomeni, da se je zanjo potrebno nedeljsko obleči in prižgati večerne sveče … Mi pa nočemo čakati tako dolgo in tako naporno. Zato smo iz morske žabe naredili fini fast food.

Četudi je le nekaj lončkov na okenski polici, se nabere, v shrambi in hladilniku. Ker pa, če nimaš vrta, vsaj sosedovega, nisi Sloven’c, in vsako soboto košaro (ne uporabljamo več vrečk!) napolni tudi tržnica, je čistilna akcija potrebna vsak teden. Staro mora ven, da lahko novo pride noter. Tej delovni akciji čiščenja, rezanja in mešanja zelenjave v čorbo, enolončnico ali gosto juho, se lahko ubrani le en izgovor – po njej smo prehitro lačni! Zato je ta tart (tarte po francosko, pita po naše) prava rešitev za vedno svežo zelenjavo … Ne delajte si zalog v hrambi in hladilniku, raje…

Če so jajčevci podolgovati, gredo za parmigiano v podolgovati model za narastke, tako da jih režemo, kot lazanjo. Če pa so okrogli, gradimo iz njih stolpiče. Ti so primerni, če parmigiana ni primo – predjed, temveč secondo – glavna jed, ko je jajčevcem z mocarelo in parmezanom ”dovoljeno” dodati še meso. Zaradi tega tudi ni potreben model za narastke, temveč je dovolj okrogli za pite. Tudi to je pri kuhanju potrebno vedeti, kdaj pride na vrsto katera posoda-lonec-ponev-model; čim bolj raznoliko jih uporabljamo, tem manj je možnosti, da se nam izgubijo v omarah in na vrhnjih policah.

Trije nauki šole okusov v enem receptu: 1. Puding; 2. Domači prijatelj; 3. Rozine. O vseh treh boste spremenili (slabo) mnenje! Puding. Sladica, ki je le še iz vrečke in zato instantna. Zato pudinga ni na nobenem gostilniškem jedilnem listu. Zato ga ”kuhajo” le mame, ki ne znajo kuhati. Toda otroci imajo puding radi. In imeli ga boste tudi vi, ko ga ne boste več delali iz vrečke. Čez pravi puding ga ni! Domači prijatelj. Če ga spečete sami, kajne, je hitro tako trd, da je le za namakanje v belo kavo. Če ga kupite, pa na vrečki piše ”cantuccini”…

Gnudi, ki so mehki in čvrsti, majhni in krepki, voljni in grobi, polni in prazni, ki so hkrati njoki, cmoki, štruklji in pašta, so tudi tukaj, z rikoto, tartufi in puntarello (belušno cikorijo). Ti pa so bili tudi razlog, da smo jih naredili še z lisičkami, saj so v gobe, očitno, zaljubljeni. Tako kot mi, oziroma vi, kajne. A vseeno ta recept ni šola okusov zaradi gnudov in/ali lisičk, temveč zaradi špinače. Uporabili smo, namreč, špinačo plezalko (malabarska ali cejlonska špinača), pri kateri ne jemo le listov, temveč tudi mlade poganjke in cvetove. Njena svežina, brez siceršnje špinačne kosmatosti, je…

Vse, kar imamo najraje v enem receptu in na istem krožniku! Iz gozda so jesenski jurčki, dišeči in čvrsti. Iz morja so jadranske kozice, sladke in slane. Čisto svež in mlad pa je z zelenjavnega vrta fižol, ki je že oluščen, tako da ga ni potrebno namakati, saj se jurčkom in kozicam mudi, potrebujejo le malo, toda močne, vročine, da je na domači mizi jed, ki diši do sosedov, zavidajo pa nam jo restavracije z več srčki.

Hrana mora biti sezonska in klicaj! Toda to ne pomeni, da ne smemo istih jedi jesti tako pozimi kot poleti. Pomembno je le, da (nikoli) niso enake. Krompirjev praženec s pečenico je tipično zimski. Krompir skuhamo že dan prej, da se bo jutri lepše (bolj hrustljavo) spražil, čebulo drobno sesekljamo, da bo pod njim povsem temno karamelizirala, pečenico pa najprej skuhamo, nato pa še popečemo. Če je zraven solata iz kislega zelja, nam je toplo, pa četudi zunaj zmrzuje. A malo takšnega gretja, po katerem zimsko zadiši cela kuhinja, pride prav tudi konec poletja. Le da je zdaj (mladi) krompir…

Namesto morskega psa je lahko tudi rep morske žabe, ob dovolj bogatem ulovu pa debeli file romba ali kovača. Namesto jurčkov bi lahko bili karžlji, če bi jih bilo dovoljeno nabirati …, zato, če ni gobje sreče, bodo dobri tudi gojeni šitaki. Tukaj ne gre, skratka, le za sestavine, ki morajo tako in tako biti vedno odlične, temveč tudi za kuhanje, ki pa v amaterskih krogih ni vedno odlično. A zato je Šola okusov, da vam v tem receptu pokaže, kako hitro smo lahko tudi amaterji spretni. Čeprav bi radi znali kuhati, je pomembno ”le”, da znamo peči; ker pečica…

”Ne popraj preveč. Ne začini premočno. Naj ne bo pekoče. Spet preveč peče …” Kolikokrat je to že slišal?! On bi, ona pa ne bi. Klasično razhajanja sodobnih zakoncev, ki se trudita ljubezen začiniti vsak po svoje. ”Saj imam rada goreče, toda ne, da tako boli …” Je za to sploh rešitev, danes, ko so trgovske police polne pekočih omak, kuhinjska okna pa lončkov z doma vzgojenimi čiliji? Zato je čilijevo olje skuhal njej. ”Zate,” ji ga je podaril iz ozimnice Šole okusov, ”da te ne bo več tako peklo.” Odkar uporablja ”njeno” čilijevo olje, mu ni potrebno več premočno…

Zato, ker jih vsi ponujajo, ponavadi kar v trisu, ocvrte-žar-polnjene, in ker so vsi ”jadranski”, toda iz Patagonije, jih lahko preprosto ignoriraš. Toda to ni enostavno, saj lignji niso slučajno eno od najbolj priljubljenih jedi v naših gostilnah, kjer jih temu primerno prodajo na tone. Lignji, skratka, imajo svoj čar. Zato jih naredimo tudi v Šoli okusov. In, ker sredi poletja pač ni jadranskih, celo patagonske, kar iz diskontne trgovine, kjer nimajo le zamrznjenih, temveč tudi ”sveže”. Kakorkoli, sestavine ne morejo biti vedno le najboljše, a zato mora biti vedno najboljša njihovo – kuhanje! Pa naj bodo, torej, polnjeni, a…

Čeprav smo v Šoli okusov zato, da se kaj naučimo, tudi nam tu in tam pride prav kakšna bližnjica. Zato bo dovolj, da se naučimo speči jabolčno pito obrnjeno na glavo, sicer pa je to hitri tarte Tatin. Original je, namreč, iz krhkega testa, ki pa ga je potrebno spretno (hitro) gnesti in mora dolgo počivati … Zato smo uporabili listnato, ki je skoraj vedno kupljeno, tako da se lahko na jabolčno pito spomnite šele po kosilu, pa vam bo polepšala že popoldanski čaj. Ker je original Tatin (po sestrah Tatin), je naš le tatin.

Najlepše pri pašti je, da je vselej drugačna, toda vedno tako sveže diši. Zato testenine iz vedno enakih in enako pogretih omak niso pašta! Zakaj tega preprostega pravila ne poznajo v naših ”italijanskih” gostilnah, kjer vsi ponujajo iste omake na enako dolgočasno-postani način? Iz tega sledi, da je dobro pašto potrebno skuhati doma. Potrebujete le dvoje: najboljše testenine, ki niso tiste, ki jih je na trgovskih policah največ, in najboljše sestavine, ki niso tiste, ki so zavite v trgovinah v celofan. Recept je s tem že znan – izberite picije, ker se kuhajo enkrat dalje kot špageti, saj bo omaka…

To poletje (2019) so moderne jedi iz dežel Levanta (vzhodno Sredozemlje, Grčija, sredozemska obala Turčije, Ciper, Libanon, Palestina, Izrael, Jordanija, Sirija in Egipt)! Veliko zelenjave, veliko začimb in veliko hodov (meze), zelo barvito, dišeče in pikantno, vse to pa opremljeno s tako lepo zvenečimi imeni. Baba ganoush (baba ghanoush, baba ghannouj) je namaz iz jajčevcev s tahino (tahini), sezamovo mezgo. Zraven je lahko povsod, pri mesu z žara, kot hladna predjed ali topla omaka na testeninah, zjutraj je namaz, opoldan priloga, zvečer prigrizek. Poda se k vsemu, a najraje ima, če greste zanj najprej na tržnico; zdaj so tam ob…

Zdaj je na tržnici toliko stročjega fižola, a tako malo sveže luščenega … Ko ga najdete, ga pograbite. Predlagamo špansko fižolovo juho z majhnimi zelenimi paprikami, pečenimi v olju. V Španiji (Andaluziji) so pimientos de padron, sveže spečene, potresene s solnim cvetom, prigrizek k vinu, tukaj pa spremljava lignjem! Da bo res špansko, pršut zamenjajte s jamon serrano. Pri teh majhnih zelenih španskih paprikah je čar v tem, ker nikoli ne veš, kaj te čaka. Ena je sladka, druga pa pekoča … Zato sveže luščeni beli fižol, tako mlad in nežen, ker ga imajo rade ene in druge. Meni septembrske…