V Alzaciji so v 16. stoletju prvič spekli slano torto, po vzoru kolača, zato so ji tako tudi rekli (iz nemške besede kuchen je nastal francoski quiche). Potem je torta iz krhkega testa, na katerega so zlili jajčni sir z veliko čebule, slanine in smetane postajala vedno bolj slavna in razširjena. Dokler ni bil čas, da smo jo malo ”popravili” … S porom je zdaj še bolj rahla (tudi zato ga najprej soparimo) in njene posledice so manj težke, s kozjim sirom ima več okusa in je bolj zdrava, z lešniki pa še – hrusta. S skledo jesenske solate je…

Danes nič mesa in čim manj dela, prosim! Torej bomo uporabili pečico, da nam ne bo treba stati pred štedilnikom, in v njej zelenjavo tako zapekli, da nas bosta karamelizacija (cvetače) in umami (parmezana) spomnila na hrustljavo zapečenost mesa. Kako preprosto je ”ustvarjati” nove jedi. Seveda, vse je bilo že skuhano in za ustvarjalnost je zato dovolj, da smo drugačni. Torej smo vsebino pekača na krožniku le zalili s ”solatnim” prelivom. Seveda, tudi tega smo naredili malo drugače – kot limonovo emulzijo.

Imate radi sladko? Če se je našel kdo, ki je odgovoril z ne, je le zato, ker se žrtvuje … Vsi imamo radi sladko, a hkrati imamo vsi zaradi sladkega vsaj malo slabe vesti. A ne redi le sladko! Oziroma, nič ne redi, če je prave mere in v pravi kombinaciji. In redi vse, česar pojemo preveč in nepravilno. Redi tisto, kar le poteši. Ne redi tisto, kar le osreči! Zato mora biti na koncu dobrega obeda, da se nam dobra volja spremeni še v srečo, nekaj sladkega. Da bo slaba vest manjša in učinek še bolj srečen, se boste…

Ko je sveža paprika na domačem vrtu, zelje še ni skisano. Ko se je na tržnici potrebno postaviti v vrsto pred branjevko s kislim zeljem, pa je paprika le mleta … Saj nismo proti segedinskemu golažu, pa čeprav menimo, da je v njem velikokrat preveč (svinjskega) mesa. A tokrat smo imeli srečo in našli na gorenjski kmetiji (Planjava, Šenčur) tako lepe paprike tako nenavadnih oblik in barv, da nismo hoteli spet Madžarov poklicati na pomoč. Torej smo skuhali golaž iz kislega zelja s svežo papriko in vanj namesto svinjskega vratu zamešali v nadev še pekočo paprika-klobaso (chorizo).

Pekli smo kruh, skuhali pa krpice … Ker je bil kruh iz kislega testa, nam je bilo škoda zavreči droži, ko smo jih pridno hranili po formuli 1:2:2. Zato smo ostanek droži zamesili v testo za testenine, ki so bile potem tako hitro kuhane, da smo morali pohiteti in mesno omako naredili kar iz klobase. Ker smo uporabili italijansko salsiccio, ki je začinjena z janežem, smo ji zraven narezali še sladki komarček (koromač). Šlo je tako hitro, da smo se zbali, da se vam bo zdelo preveč preprosto. Zato smo za na vrh popekli še artičoke. A saj lahko krpice tudi…

Testo za pizzo raztegnite na tanko in v oval, naredite tudi manjšo krono (rob). To je zdaj hrustljavka ali flammenkuechen. Ker je testo tanko in le hrusta, je na njej glavni nadev, ki je zato najboljši, če je vedno drugačen. Naj bo tokrat (jeseni) s sladkim krompirjem in kozjim sirom. Namesto s paradižnikovo omako premažemo hrustljavko s kislo smetano. Pa še ena razlika s pizzo: hrustljavka se je le z rokami, pizza pa tudi z vilicami in nožem.

Mango je iz južne Azije (Indija, Pakistan, Bangladeš), pasijonka pa iz Južne Amerike. Vsak s svojega konca sveta, a se tako lepo razumeta. Pravi vzor ljubezni med kislostjo in sladkostjo, kjer se popolna različnost popolno dopolnjuje. Zato nadaljujmo v tej smeri, brez izključevanja in s povezovanjem. Ne, to ni politika, to je Šola okusov. Ker je sadje z juga, je s severa zmrzlina … Da nastane, potrebuje mraz, da je za jest, potrebuje toploto (in spremljavo manga v omaki iz pasijonke)!

Pozanimajte se v ribarnici, kdaj dobivajo sveže (slovenske) dagnje (klapavice). Ker biti morajo res sveže! Veseli bodo, ker jih boste rezervirali, saj pri dagnjah, vam bodo še povedali, nikoli ne vedo. Včasih jih takoj zmanjka, včasih pa morajo v smeti … Kakšna škoda! In to le zato, ker pri nas klapavice kuhamo le v eni, vedno enaki, buzari. Ni čudno, da se jih naveličamo. Še večja škoda! Poskusite jih, torej, na vietnamski način. Rumeni kari je pikanten, s tem da je hkrati pekoč, sladek, kisel in slan, zato ima v sebi vse elemente za odvisnost. Ne moreš nehati … Na…

Tunovih paštet so polne police trgovin. Ene so še kar, druge pa ne preveč. Včasih pridejo prav za zajtrk ali pa izlet. Niso pa dovolj dobre za kosilo, za večerjo pa ni dobro, če pojemo preveč kruha. Torej? Naredite tunov namaz sami! Pašteta (v konzervah) je preveč mazljiva, zato to, pravzaprav ni namaz, ker se ga na kruh ne maže (z nožem), temveč polaga (z žlico). Razlika je bistvena, ker tunina, ki je iz kozarca, ne konzerve) pride bolj do izraza, saj ni krema, pasta ali pašteta. Zajtrk je rad bolj nežen, zato naj bo kosilo, čeprav hladno, le s…

Speči krompir je lahko, saj je pomembno le, da je zunaj hrustljav, znotraj pa mehek. Toda na ta način je vedno enak(o dolgočasen). Zakaj ne bi še aromatično dišal, začinjeno provociral in imel, predvsem, veliko okusa?! Naj ne bo le navaden krompir, temveč tudi sladek. Naj se z njima peče še nekaj strokov česna. In naj se vsi trije pred pečenjem temeljito povaljajo v harisi, ostri severnoafriški mešanici vsaj dvajsetih začimb, prepojenih z olivnim oljem.

Čim bolj je kotlet pravi – od krškopoljca, zorjen, marmoriran, debel, pečen na žaru, pred tem le začinjen s soljo in poprom -, tem bolj pravo prilogo potrebuje! Ne, tokrat ne bo krompirja. Ne, tudi globoke omake ne bo. In da, tudi svinjski kotlet je boljši, če je v sredici še rožnat. Ni prav, da je ob mesu vedno krompir, ker to le redi. Zato je prava priloga zelenjava, v tem primeru gomoljna zelena, ker je njen pire še boljši od krompirjevega. Ni nujno, da je vedno omaka, ker je nujno, da je meso na žaru najprej pečeno, nato spočito,…

Testenine imamo radi zato, ker so hitre … Zaradi ogljikovih hidratov nam hitro dajo moč, zaradi preprostih receptov pa so hitro gotove. A oboje hkrati tudi pomeni, da testenine vseeno niso tako dobre … Zaradi preveč ogljikovih hidratov preveč redijo, in zaradi prevelike preprostosti receptov je v testeninskih jedeh velikokrat premalo okusov. Proti obojemu se peresniki uspešno borijo s pomočjo brokolija, šalotke in kozjega sira! To, namreč, niso testenine z omako, temveč je omaka s testeninami … Ni pomembna količina testenin, zaradi katere potrebujemo omako, da gredo dol, temveč je pomembna količina okusa, zaradi katerega ne potrebujemo veliko testenin, da…

Nekaj na žlico bi! Kolikokrat se nam tako, kajne, zahoče. A potem smo ”obsojeni” na gostilno, saj golaža, pasulja, enolončnice ne moremo doma skuhati na hitro. Razen, če to ni fižolova čorba, ki je gotova en, dva, tri. Zato izjemoma v Šoli okusov ”dovolimo”, da hariso (harisso), ki tej čorbi ne da le pikantnosti, temveč tudi globino, kupite. A pozor, ne zamenjajte jo s čilijevo mezgo, pa četudi ste jo naredili sami. Harisa, ki je doma v severni Afriki, je tudi iz čilijev, a ob njih je v njej vsaj še dvajset zelišč in začimb. Od tod globina! Ker je…

Priznamo! Ko so bili polžki še v pečici in se je slanina po vrhu preveč zapekla (zažgala), tako da smo si pomagali z alu folijo, smo že mislili, da bo za kosilo le sendvič. Le kdo si je izmislil takšen recept, ki se spodaj kuha, zgoraj pa peče? Smo že preštevali tistih nekaj kapelj (pravega) olivnega olja s tartufi, ki smo jih žrtvovali za mir v družini buča-kostanj. Skratka, dokler ni bilo na krožniku, je grozilo, da boste ostali brez recepta. Na koncu pa smo omako polizali … Brez skrbi, četudi se vam bo zdelo, da ne bo uspelo, bodo…

Super je, če je obed hitro gotov, vseeno pa nam postreže nekaj novega, drugačnega, posebnega. V Šoli okusov pač nismo za klasiko zrezek-krompir-solata. Tudi, ko se mudi, želimo odkrivati, okušati, uživati. Tako hitro, a ne dolgočasno, kot pri azijski omleti z rakci in pak choijem, na primer. Toda, jed, ki je hitro pripravljena, je hitro tudi pospravljena, in zato ne mine niti ura, ko se že začne odpiranje hladilnika … Ne odpirajte vrečk, bonbonier in čokolad! Raje sami po dobri in hitri glavni jedi naredite še prav takšno sladico – dobro in hitro. Ne, to ni sadni jogurt! Kajti sadni…