Na smučarskih kočah Alte Badie tudi v letošnji zimi jedi vrhunskih chefov

Smučarsko gledano ima Alta Badia že vse. Zato je vest za sezono 2017/18 kulinarična. Sedaj imajo še 2 Michelinovi zvezdici več! Napredovali sta restavracija St. Hubertus chefa Norberta Niederkoflerja v hotelu Rosa Alpina in restavracija La Siriola chefa Mattea Metullia v hotelu Ciasa Salares. St. Hubertus je tako prva restavracija med smučarskimi kočami največjega smučarskega kroga na svetu, Superski Dolomiti, ki je okronana s tremi mišelinkami, Tržačan Matteo Metullio, letnik 1989, pa je eden najmlajših chefov na svetu z dvema mišelinkama. Eno zvezdico je v rdečem Michelinovem vodiču za leto 2018 obdržala restavracija La Stüa de Michil chefa Nicole Laere v hotelu La Perla.

Vse tre lokalne chefe lahko preizkusite tudi na smučišču, ob njih pa še enajst drugih vrhunskih chefov iz Italije, Hong Konga, Moskve, Londona in Milwaukeeja, na skupno 13 smučarskih kočah Alte Badie. Najboljše koče Alte Badie za člane Šole okusov so tukaj.

Najboljši topovi in vrhunski chefi

Ni več dovolj, da imaš največji smučarski krog, ki smučarje popelje čez štiri dvatisočmetrske prelaze (Gardena, Sella, Campolongo, Pordoi), skozi štiri doline (Alta Badia, Val Gardena, Val di Fassa, Livinallongo), v tri province (Bolzano, Trento, Belluno), na svetu, z maratonskimi 42 kilometri presmučanimi v enem dnevu, v eni ali drugi smeri. Ni več dovolj, da imaš vse Dolomite od novembra do aprila zasnežene z neba in iz topov (1.200 snežnih topov). Ni več dovolj, da imaš snežne parke, tekaške centre, romantična drsališča, adrenalinske izzive. In tudi ni več dovolj, da je jajčni liker vroč, viljamovka s hruško, najlepši hlev v vsaki vasi pa spremenjen v apres ski zabavo do jutra. Ker se smučati da že tudi brez snega, ni več dovolj le kakovost snežne podlage, ki je samoumevna, temveč je vedno bolj pomembno tisto, kar je še zraven. Kulinarika pa pri tem niso le juha s cmoki ter krompir s klobaso, temveč se dopust na največjem smučarskem krogu na svetu načrtuje glede na postanke za kulinarične užitke. Če hočeš letno samo s smučarijo iztržiti 240 milijonov evrov, potem za popolno smučarsko zabavo potrebuješ tudi – najboljše kuharje na svetu! V Alti Badii to imenujejo smučanje z(a) okusom.

Stare, skrbno obnovljene in urejene, smučarske koče so na vrhu vsake sedežnice in še vmes, prav vse imajo svoj stari les in prostorne terase obrnjene proti soncu, zato so smučarske proge polne le od devetih do enajstih, potem pa si je svoj sedež na dolgi in trdi klopi pred ütio (kočo) potrebno pravočasno rezervirati.

Smučarska sezona se v Alti Badii uradno začne z moškim veleslalomom za svetovni pokal v La Villi. Toda dejansko se smučanje za okusom začne že teden dni prej, s ”svetovnim pokalom” za dobrojedce. Takrat je uradni začetek Gourmet Skisafari, na katerega v Alti Badii vsako leto povabijo 14 vrhunskih svetovnih kuharjev. Za sezono 2017/18 so povabili vrhunske chefe iz Italije in sveta, da se na snegu spomnijo svojih otroških dni.

Ko so v sezoni 2013/14 s tem začeli, sta bili med prvimi zvezdniškimi chefi na snegu tudi Ana Roš (Hiša Franko) in Ksenija Mahorčič (Gostilna Mahorčič). Ksenija je na koči Lee pripravila paté s čebulno marmelado s ščepcem ingverja in smučarskim briošem, Ana pa na koči Piz Arlara divjačinsko kremo v kozarčku za jogurt z bližnje kmetije.

Vsak gostujoči chef pripravi po eno jed in to jed na ”njegovi” koči nato na smučarskih progah Alte Badie, med Corvaro, Colfoscom, San Cassianom, La Villo, La Valle in Pedraces, pripravljajo vso zimo.

Dve vasi in pet mišelink

Če se s Piz La Ville spustiš proti Corvari in se za La Brancio dvigneš na Arlaro, te čakajo vampi v krompirjevi omaki. Matteo Metullio je najmlajši italijanski chef z dvema mišelinkama! Če se iz cilja preko Sponate dvigneš do S. Croce, te na gorski koči Lee pričakuje zajček, pečen v pečici, s pršutom in polento. Chef Giorgio Locatelli ima v Londonu Locando Locatelli in eno Michelinovo zvezdico. Po spustu s Piz La Ile proti San Cassianu je prvo okrepčilo že na koči Bamby, kjer je chef Nino Grazino iz moskovske restavracije Semifreddo pripravil artičoke z jajcem in krompirjem. Na smučarskih kočah Alte Badie so se naveličali kuhati (le) bolonjsko omako in peči bešamelne lazanje!

Vsa ta gostujoča množica vrhunskih svetovnih chefov ima, seveda, močan vpliv na lokalno kulinariko in dolomitsko gostinsko ponudbo. Ne samo, da v Alti Badii dve vasi premoreta kar pet mišelink in tri vrhunske gostilne (ob St. Hubertusu še La Siriola v hotelu Casa Selares in La Stüa de Michil v hotelu La Perla), tudi drugi hoteli in smučarske koče tega ne želijo le ravnodušno gledati. Da sta v Clubu Moritzino na vrhu Gran Rise specialiteti tunov tartar z ananasovim karpačom in špageti z jastogom, je vedela že Brigitte Bardot, ko se je na smučanje v Dolomite še vozila s helikopterjem. A tudi ”navadni” smučarji so deležni nadstandardne kulinarične ponudbe. Tam se dan konča zjutraj, ko goste po večerji in preplesani noči v dolino razvozijo z velikimi rumenimi teptalnimi stroji.

Na Piz Boe je staro kočo zamenjala moderna arhitektura pravokotne oblike iz lokalnih materialov, kamna, lesa, stekla. V sedmih mesecih gradnje na višini 2.190 metrov niso ohranili le tradicije, temveč so ustvarili tudi prihodnost. Klasični samopostrežni restavraciji so dodali še gourmet restavracijo, veliki sončni terasi še alpski lounge bar, ladinskemu narezku z zaščitenimi lokalnimi siri pa še ponudbo bogato in mednarodno založene vinske kleti. V ješprenjevi ričoti z rožmarinom smo okusili alpski sir s kontroliranim poreklom, srnin hrbet je prekrivala skorja iz orehov, tradicionalni štrudelj so dekonstruirali v kozarcu. Nič ”mišelinskega”, a vseeno dosti več od menze in dovolj, da razpoloženje ni odvisno le od debeline snežne odeje in količine prostih ležalnikov na soncu. Nekaj milijonov vredno investicijo v novo ”kočo” si je privoščila zadruga žičničarjev iz Corvare. Nepodobnost z razmerami na slovenskih smučiščih ni slučajna.

Iz Corvare pelje gondola na Col Alt. Stopiti ni potrebno niti na sneg, pa si že v koči istega imena, toda z dvema terasama. Na zgornji se je potrebno postaviti v vrsto in iz vitrine izbrati sveži štrudelj ali svežo lazanjo, na spodnji pa je potrebno rezervirati in se prepustiti gourmet meniju z južnotirolsko vinsko spremljavo. Toda še boljše je na koči Bioch, kjer je govedina iz juhe sveže ocvrta v panadi rženega ladinskega kruha. Da je dobro, se spozna po gostih. Nobenega ne razumete, saj domačini med seboj govorijo ladinsko!

S Col Alta le kratka sedežnica do koče I Tabla, kjer tistim, ki danes ne bodo dolomitske polente, ne s pečenico, ne z gobami in ne s sirom, ponujajo tudi telečjo kračo in svinjska rebrca. Toda mi smo sredi decembra raje pogreli z govejo juho s posebno zakuho iz kruhovih drobtin (passatelli) chefa Alberta Faccanija (restavracija Magnolia, Cesenatico, pred San Marinom, 1 mišelinka).

Še vedno je, seveda, apres ski hlev (Murin) v Corvari vsako noč nabito poln in peklensko glasen, toda nasproti je hotel La Perla in v njem je chef Nicola Laera (La Stüa de Michil *), ki (pol)penzionsko večerjo začne z lososovo millefoglie, z burato, puntarello (belušno cikorijo) in mandarinami, nadaljuje z rižoto z rdečo peso in plesnivim sirom, za glavno pa ponudi burger, toda iz žitaric, s topinamburjem in artičokami. Laera je za smučarje na koči Bioch, do katere se spustite z vrha La Ile, pripravil telečje ličnice z gremolato, peteršiljevim korenom in slivovim pražencem.

Najboljši južnotirolski chef Norbert Niederkofler v St. Hubertusu v hotelu Rosa Alpina kuha za tri mišelinke, za chefovo mizo v kuhinji pa najprej ponudi jelenovega tatarca, ki je ujet v dehidrirano lupino topinamburja, potem pa jakobinko, ki leži na ocvrti koži odojka. Rosa Alpina, najboljši hotel iz San Cassiana, stavi pri lovu na posebne in ne zgolj smučarske goste, na svoj novi chalet. Namesto desetih novih sob so raje zgradili en, 320 kvadratnih metrov veliki chalet Zeno, luksuzni apartma z lastnim vrtom, finsko savno, jacuzzijem, veliko dnevno sobo s kaminom, barom, kuhinjo, in tremi sobami, za največ osem oseb in najmanj 25 tisoč evrov na dan. Še preden je decembra zapadel prvi sneg so imeli pol zimske sezone že razprodane! Na lastnem vrtu z najlepšim pogledom na Dolomite je poleti še lepše … Že gradijo nove chalete.

Ciasa Salares v tem boju za najboljše stranke sodeluje s posebno čokoladno sobo s 40 vrstami čokolad in vinsko kletjo, ki ima štiri sobe in kar 1.600 različnih etiket iz vsega sveta, med katerimi ima posebno mesto zbirka najboljših slovenskih vin. Chef Matteo njihove restavracije La Siriola Matteo Metullio je najmlajši italijanski chef z dvema Michelinovima zvezdicama. Ko v Dolomitih zmanjka snega, sonca pa še ni dovolj, obišče svoje starše v Trstu in nato gredo skupaj na večerjo v svojo najbolj priljubljeno gostilno. K Mahorčiču v Rodik.

A da ne bo vse le za posvečene in v eno smer. V San Cassianu je kmetija z nemogoče izgovorljivim imenom, Lüch da Pċëi, kjer imajo apartmaje po znosni ceni in zajtrke po kmečki meri. Njihovi mlečni proizvodi, od sirov do jogurtov, so najboljši v vsej dolini. Kdor pa ne smuča (v tujini), jih najde tudi na – ljubljanski tržnici!

Za člane Šole okusov:
Potep – Alta Badia
St. Hubertus in najboljši dolomitski chef

Tags: , , , , , , , , ,