O japonskih zrezkih, panko drobtinah, miso majonezi, celoletni fermentaciji in preprosti kuhinji

Piše: Uroš Mencinger

 

Vsi imamo vsak dan radi preproste jedi, najboljše kar na žlico, da ni preveč pribora in posode. Če pa že režemo, potem je pod nožem zrezek, ki je največkrat oblečen v drobtine in ocvrt. No, pa zarežimo v tega dunajca … Kaj opazite in okusite? Odgovorite, prosim:

  1. Ali panada tesno objema meso ali lahkotno valovi nad njim?
  2. Je meso debelo kot trebuh in trdo kot podplat, ali tanko kot podplat in mehko kot trebuh?
  3. Cvrtje diši po spenjenem maslu ali zažganem olju?
  4. Je šnicl zunaj mehek, znotraj pa žilav, ali pa je zunaj hrustljav in znotraj sočen?

Na ta vprašanja vam bo lažje odgovoriti, če boste šli na tečaj k domačemu chefu – tukaj! Tam boste, namreč, spoznali razliko med dunajskim zrezkom in tonkatsujem ter tudi sami postali domači chef:

  • ki je pri hrani pripravljen stopiti iz cone udobja v šolo okusov (cono učenja);
  • ki ne gre na SladoLent in druge ”chefovske” prireditve zaradi lakote, temveč (tudi) zaradi radovednosti (in učenja);
  • ki kuha iz veselja, ne le zaradi nuje, zato peče teletino v domačih drobtinah in svinjino v japonskih panko kosmih, sam fermentira zelenjavo, ni mu težko zmešati majoneze in zna uporabljati tudi (kupljeni) miso, ob vsem tem pa ne pretirava, ne z enim in ne z drugim.

To vam svetuje kulinarični kritik, ki po službenem obisku restavracije ponoči zaradi preveč hodov tudi ne spi najboljše, a vseeno zgodaj vstane, da nahrani svoje droži, ker čez domači kruh ga pač ni. In ko je SladoLent, kjer ”mora” vsak večer veliko finega/chefovskega pojesti, za kosilo v devetih dneh poje svojo celoletno mero enolončnic. Oboje z največjim užitkom in veseljem!

 

Chef doma: dunajc ali tonkatsu?

 

sladolent8 zupan tonkatsu govejega jezika

Tags: , , , , , , , , , ,