Ocenili smo najbolj morsko slovensko gostilno, v kateri Darko Rodica med dimom solnega cveta že 43 let pripoveduje rockersko-ribje zgodbe.

Piše: Uroš Mencinger

 

Najprej se sliši le: ”Jajce na jajcu,” potem pa le hrsk, hrsk. Ker v tem času sipa nosi, ni omlete, temveč je ocvirk … Iz sipinih jajc je ves krhek in hrustljav, okus, ki se topi na jeziku, pa ima (še) po ikrah ciplja. Takšen je kuharjev pozdrav na terasi, ki gleda toliko Kopra in slovenskega morja pod seboj, da je slišala že toliko (in takšnih!) morskih zgodb, da njihov avtor Darko Rodica ni le stari rocker, temveč tudi prava slovenska morska legenda! Ker je v svoji dolgi zgodovini z morjem počel že vse, od čevapčičev do molekularnosti, je podatek, da se je vrnil k osnovam, vreden širše pozornosti. Za gradom še nikoli nismo tako dobro jedli!

Ker terasa za Gradom gleda toliko Kopra in slovenskega morja pod seboj, je slišala že takšne morske zgodb, da je njihov avtor Darko Rodica prava slovenska morska legenda! Nikjer drugje v Sloveniji ne moreš spoznati toliko morskih prebivalcev s tako svežim poreklom. To pa zato, ker ima stari koprski rocker, ki je zamudil le en velik koncert, pa še tega upravičeno, saj je 5. julija 1975, ko so rožnati Floydi igrali v Knebworth parku, odprl gostilno za koprskim Gradom, največ ribiških prijateljev v slovenskem zalivu in na hrvaških otokih. Zato grajsko morje nad Semedelo potrebuje le eno skrivno začimbo, ki pa prihaja neposredno iz srca. ”En kup ljubezni,” vam bo zaupal pripovedovalec najlepših slovenskih morskih zgodb, če boste znali poslušati, ko bo začel: “Da vam povem, kaj bom danes počel…” Kajti za Gradom dobite le to, ”kar je tačas v naši hiši”, in tako je od ježkov gospe Sonje do pripovedi gospoda Darka, od prijateljev s čolnov do sosedov iz vinogradov, oljčnikov in sadovnjakov, od sprehodov s kužkom po obali in s košaro po tržnici, do dišav z zeliščnega in vitaminov z zelenjavnega vrta.

Kar je še včeraj hitro plavalo, ima danes meso belo kot sneg, čvrsto, sočno in morsko, zato ga je potrebno počasi uživati. Kar je surovo, se vidi s terase, zato je tako sladko, da potrebuje le še malo grenkobe iz sosedovega oljčnika, malo kisline z lastnega drevesa in malo solnega cveta z dopoldanskega sprehoda. Ker je v svoji dolgi zgodovini z morjem Darko Rodica počel že vse, od čevapčičev do molekularnosti, in se je zdaj vrnil k osnovam – ”Če imaš dobre sestavine, jih ne smeš mučiti, le v ponev, na oljčno olje in le zelo na hitro na krožnik in takoj h gostu, brez čakanja” -, se pripravi … Kar boš najprej pojedel z ušesi, boš potem še pocmokal v ustih!

Rad Dobrojem priporoča: ”Ko se razkadi Darkov dim solnega cveta, s katerim so tako njegove jedi kot zgodbe že zdavnaj ponarodele, ostane čisti rock, ki pa je za ušesa tih, nežen, mil, zato pa hard za usta, saj se vse trese od okusov, vonjev, barv, tekstur, spoznanj.”

Gostilna za Gradom

  • Pozdrav

    Najprej se sliši le: ”Jajce na jajcu,” potem pa le hrsk, hrsk. Ker v tem času sipa nosi, ni omlete, temveč je ocvirk … Iz sipinih jajc je ves krhek in hrustljav, okus, ki se topi na jeziku, pa ima (še) po ikrah ciplja. Zraven je tudi majhen burger, v njem pa dimljeni brancin.

    za gradom pozdrav amuse
    od
    Avtor slike: UME
  • Terasa

    Takšen je kuharjev pozdrav na terasi, ki gleda toliko Kopra in slovenskega morja pod seboj, da je slišala že toliko (in takšnih!) morskih zgodb, da njihov avtor

    za gradom terasa
    od
    Avtor slike: UME
  • Rocker

    Darko Rodica ni le stari rocker, temveč tudi prava slovenska morska legenda! Ker je v svoji dolgi zgodovini z morjem počel že vse, od čevapčičev do molekularnosti, je podatek, da se je vrnil k osnovam, vreden širše pozornosti. Za gradom še nikoli nismo tako dobro jedli!

    ”Danes ne bom preveč govoril,” je pojasnil gospod Darko, češ, ”če imaš dobre sestavine, jih ne smeš mučiti, le v ponev, na oljčno olje in le zelo na hitro na krožnik in takoj h gostu, brez čakanja.” Slednjega se je držal striktno, prvega pa, na srečo, ne. Za Gradom se ne da brez rezervacije in brez gospodarjevih komentarjev. Za gradom, namreč, ješ dvojno. Kar najprej poješ z ušesi, potem še pocmokaš v ustih.

    za gradom darko rodica rocker
    od
    Avtor slike: UME
  • Ježki

    Za krušni del za Gradom skrbi gospa Sonja, čeprav je zadnjih pet let zasedena z razvajanjem vnuka Petra, toda še vedno so najprej na mizi njeni sveži in bodeči ježki, ki jih spremljajo večje bombetke s črnimi olivami in manjše z origanom. Za kuharske ideje, ribiška prijateljstva in morske zgodbe pa je zadolžen, seveda, gospod Darko, ki je pred točno 43. leti napredku slovenske morske kulinarike podaril svojo veliko žrtev, ko je, namesto da bi odšel na koncert rožnatih Floydov, raje 5. julija 1975 odprl gostilno za koprskim Gradom. Zato, če Darko reče, da je brancin dimljen ”s travico moje mladosti”, mu po toliko letih ni potrebno več vsega verjeti, kajti na tem njegovem zeliščnem vrtu rastejo takšni paradižniki, da je to možno le zato, ker se ves dan tako veselo smejijo. Tukaj je, namreč, le ena skrivna začimba in ta je iz srca. Kaj je še notri? ”Nekaj mora ostati skrivnost …” Potem pa le pove: ”En kup ljubezni!”

    za gradom kruh ježki
    od
    Avtor slike: UME
  • Ježeva krema

    Ob ježku iz kruha pa je še pravi iz morja, ki je pred desetimi leti po zapisu na tej strani poslal za Grad celo inšpektorje, a je imel Darko že takrat vse potrebne papirje. Med bodicami je prepoznavna tekstura katalonske creme, ker je tako kremna in polna, toda z okusom, ki je tako morski in jodast, da potrebuje na vrhu penasti čop limonaste kislosti, ki majhen grižljaj globoke iskrenosti ”znosno” pogladi. Četudi bi prišli le zaradi tega!

    za gradom pozdrav amuse
    od
    Avtor slike: UME
  • Rakovica

    Ker je slovensko morje tako majhno, da gredo tudi v takšnem poletju ribe na počitnice v bolj globoke in hladne vode, so tokrat Darku Rodici pomagali kuhati ”moji prijatelji z otokov”. A tudi z Lošinja smo rakovico ujeli še za zadnjo nogo, zato bo vaša porcija morala počakati na novo (ribiško) sezono. Toda ravno zato je Za gradom institucija! Tukaj dobi zgodbo le tisto, kar je bilo ”danes” ulovljeno.

    za gradom rakovica
    od
    Avtor slike: UME
  • Škampi

    Škampi so bili zato le surovi in od pasu navzdol goli, rakovica pa le očiščena in pokapljana. Repi so sladkali pomarančni okus Lisjakovega olivnega devičnika, meso rakovice pa je zacvetelo pod brizgom limone, ker sta oba okusa potrebovala prav to kuharjevo vzdržnost. Najboljše je, namreč, šele prišlo. Glavno začimbo smo dodali sami, ko smo vtaknili cel škampov trup do glave v usta in stisnili tako krepko, da je kar pljusnilo. Tako ”živi” škampi se ne glodajo, grizejo, ližejo, temveč pijejo!

    za gradom škampi
    od
    Avtor slike: UME
  • Dimljeni losos

    Ni čudno, da nas je zatem, ko se je razkadil Darkov standardni dim, s katerim so njegove hladne predjedi že zdavnaj ponarodele, moralo strezniti čisto nasprotje. V kozarcu je mladi somelje ponudil Štajerca, ker je Kušterjev sauvignon, 2016, res tako lep dokaz, kako raznolika je ta dežela, pa vseeno vse tako lepo sodi skupaj.

    za gradom škampi dim
    od
    Avtor slike: UME
  • Njoki

    Tako citrusno-osvežilno je šlo tudi naprej, z majhnimi njoki v omaki bio limone, ki pa jim je čar poglabljala kompleksnost. Bil je le posip, toda v številnih plasteh, od posušenih črnih oliv do zdrobljenih bučnic, od paradižnika, ki gre zvečer v peč, ko gospodar v kuhinji ugasne luč, da je pripravljen za mletje, ko jo spet prižge, do jastoga, ki je bil le ”ck, ck” popečen na žaru.

    za gradom njoki jastog
    od
    Avtor slike: UME
  • Rezanci

    Domači rezanci iz treh mok iz prekmurskega mlina, povezani še z dodatkom pšeničnega zdroba, so podstavljali hrbet esenčni omaki slovenskih kozic, ki so bile tako velike, da je bil že en trup dovolj za stisk beljakovine, ki jim je podarila dušo. Bilo bi preveč intenzivno, če ne bi bilo zraven slanuše, ki se ji ne reče zaman osočnik, saj je v njej, ko jo gospod Darko nabere na dopoldanskem izletu z Arturjem ob obali še toliko soka, da rezanci nočejo nobenega parmezana, ker tukaj za Gradom ni zamrznjenega programa in turističnih paketov, zato je dovolj le malo hrustljavosti, ki pa jo da kar bazilika.

    za gradom rezanci kozice
    od
    Avtor slike: UME
  • Grdobina

    Za finale je bila takšna grdobina z Raba, da ji je glava zasedla pol mize, rep pa ji je segel čez rob. To pomeni, da se je znala dobro skrivati na dnu, saj je morala ujeti veliko rib v svoje grozljive čeljusti, da so se ji lička lahko tako odebelila.

    za gradom grdobina
    od
    Avtor slike: UME
  • Rep

    Škoda le, da jo je kuhar ”pozabil” na toploti in sta ličnici izgubili nekaj sočnosti, kar pa se ni poznalo repu, ki je imel pod seboj ”dno” iz čičerikinega pireja, ”korale” iz boreča, ”bisere” iz graha in peno iz korečkovega soka.

    za gradom grdobina grah pena korenja
    od
    Avtor slike: UME
  • Preprosto

    A ne mislit, da so trda lička odvzela kak srček! Tokrat je bilo pri Rodici, namreč, tako dobro zato, ker je gospodar pustil še kakšnemu slovenskemu chefu, da iz morja ustvari še kakšno večjo kuharsko mojstrovino. A to bo v nekem drugem ambientu, za drugo ceno, brez takšnega pogleda in, predvsem, brez takšnih zgodb.

    za gradom čokolada skuta borovnice
    od
    Avtor slike: UME
  • Skuta

    Tukaj pa je ravno to najboljše, da je potrebno še tanko, bleščečo in čokoladno (ne pa sladkorno) grenko-sladko kupolo le z žlico razbiti, pa je pod njo ”zgolj” skuta z bio kmetije iz Tolmina, iz nje pa grajska ”cassata”, iz borovnic, ki so namočene v sadjevcu, in cvetic mete, ki raste v že nekajkrat omenjenem (g)rajskem vrtu. Tako preprosta je postala Rodičina morska kuhinja za koprskim Gradom!

    za gradom čokolada skuta borovnice
    od
    Avtor slike: UME
  • Ocena: 2 srčka

    Dva srčka zato, ker Darko Rodica vsakemu in tako lepo pove: ”Danes vam ponujamo le to, kar je ta čas v naši hiši!” Tako je, od ježkov gospe Sonje do pripovedi gospoda Darka, od prijateljev z otokov do sosedov iz vinogradov, oljčnikov in sadovnjakov, od sprehodov s kužkom po obali in s košaro po tržnici, do dišav z zeliščnega in vitaminov z zelenjavnega vrta, od še vedno obiskovanj rock koncertov do obiska Joea Cockerja, že toliko let, pa še vedno duša Gradu pravi: ”Še imam voljo, še uživam, saj je vsak dan nekaj novega.” Zato!

    za gradom darko rodica
    od
    Avtor slike: UME
Tags: , , , , , , , , , ,