Ocenili smo gostilno (in picerijo) iz Ivančne Gorice, ki preseneča z degustacijskim menijem svojega mladega chefa – Tako za radovedne goste, kot da radovedne dela tudi navadne goste

Piše: Uroš Mencinger

 

Če tako kuhaš, je dobro, da si tudi picerija; če imaš okrog hiše tako pospravljeno, je dobro, da si tudi kmetija; če si vaška gostilna, je dobro, da je potrebno za vikend rezervirati; če imaš lignje, je dobro, da pri jesetru razliko naredijo priloge; če si družinska gostilna, je dobro, da imaš takšne naslednike; če si tako mlad, je dobro, da mladostne ideje uresničuješ v domači kuhinji. Če kdo še vedno misli, da tako na vasi, stran od glavne ceste, ne moreš preživeti z znanjem in ustvarjalnostjo, temveč le s posnemanjem in površnostjo, naj gre, torej, k Antonaču!

Gostilna na vasi mora imeti dovolj prostora za krste in sedmine, dovolj parkirišča za male in velike in dovolj veliko drevo pred hišo, če že ne stoji nasproti zvonika. Imeti mora najlepšo fasado v vasi, da se vidi že od daleč, predvsem pa z glavne ceste. Vaška gostilna mora biti hkrati kmetija, da gredo mestni vanjo v nedeljo na domači izlet, in picerija, da imajo domačini zvečer kje igrati karte in piti pivo. In gostilna na vasi mora imeti družino, da vsaka generacija doda nekaj novega in svojega. Matevž Erjavec, Antonačev mladi chef, je dodal toliko, da se mestni vozijo zdaj na Bojanji Vrh tudi med tednom, vaščani pa ne hodijo več le na pico.

Confit prašičkove krače je stisnjen v kocko, ki je zato še bolj mesno in meseno polna. S sladkostjo in milino pridejo do izraza oblike korenčkovega pireja, žitnega ocvrtka, čipsa korenja in, še najbolj, krepka in žlahtna mesna omaka. Tako ambiciozen, da še ni rekel zadnje, je raviol, polnjen z govejim repom in figami, pod njim je ješprenj sladkan z domačimi tepkami. Kar je drugje le karpačo, so tukaj marinirane rezine govejega fileja, z zeliščno kremo, maslenim opečencem in korenčkovim čipsom. Imajo pa tudi klasiko.

Rad Dobrojem priporoča: ”Poglejte, koliko stane Antonačev degustacijski meni in hitro preverite, da niso spet zastoji na dolenjski avtocesti.”

 

Gostilna Antonač

  • Na vasi

    Gostilna na vasi mora imeti dovolj prostora za krste in sedmine, dovolj parkirišča za male in velike in dovolj veliko drevo pred hišo, če že ne stoji nasproti zvonika. Imeti mora najlepšo fasado v vasi, da se vidi že od daleč, predvsem pa z glavne ceste. Vaška gostilna mora biti hkrati kmetija, da gredo mestni vanjo v nedeljo na domači izlet, in picerija, da imajo domačini zvečer kje igrati karte in piti pivo. In gostilna na vasi mora imeti družino, da vsaka generacija doda nekaj novega in svojega. Antonačev mladi chef je dodal toliko, da se mestni vozijo zdaj na Bojanji Vrh tudi med tednom, vaščani pa ne hodijo več le na pico.

    antonač zunaj
    od
    Avtor slike: UME
  • Panjske končnice

    Televizija igra že za vrati, radio (Grosuplje) vabi v jedilnico, panjske končnice na steni se pogovarjajo z gosti. Zavese so nabrane, barve so usklajene, pogrinjki so elegantni, jih je pa toliko, da se čudiš. Ivančna Gorica je na desno, Bojanji Vrh je na levo, gostilna pa je toliko s ceste, da moraš vedeti, kam te pot vodi. A hkrati te koze na trdni kmetiji in velik napis na njeni skrbno urejeni hiši pozdravijo že četrt ure iz Ljubljane.

    antonač jedilnica
    od
    Avtor slike: UME
  • Pozdrav

    Ko pozdravi še chef, veš, da so se časi tudi na vasi spremenili. Je le rezina kruha, toda krema iz korenja na njem je takšna pena, voljna, gladka in mehka, da že ob naslednjem krožniku misliš, da si na Ljubljanskem gradu … Poglejte, koliko stane Antonačev meni in hitro preverite, da niso spet zastoji na dolenjski avtocesti.

    antonač pozdrav
    od
    Avtor slike: UME
  • Zelena

    Vse iz zelene – pire, gel, čips, pečena zelena -, z jabolkom, radičem in kislo smetano, ne pusti dvoma. To je danes urbano-moderno, z različnostjo tekstur in oblik, z variacijo osnovne sestavine, s postavitvijo. Je pa zaradi jabolka dovolj sezonsko in lokalno, z radičem barvito in ”začinjeno”, z variacijo zelene chefovsko.

    antonač zelena jabolko
    od
    Avtor slike: UME
  • Chef

    Matevž Erjavec je star 24 let, učil pa se je med drugimi pri ”velikih”, Igorju Jagodicu in Janezu Bratovžu, kjer je toliko odnesel, da sicer še nima dovolj izrazitega sloga, toda, kar zna, je dovolj tako za radovedne, kot da radovedne dela tudi navadne goste. Ker je jedilni list tako kratek, je mladi chef dokazal pogum; ker je združil staro in novo ter z vsaj eno klasično jedjo in vsaj dvema lastnima v vsakem razdelku ne pusti nikogar lačnega, pa zrelost.

    antonač chef matevž erjavec
    od
    Avtor slike: UME
  • Marinirane rezine

    Marinirane rezine govejega fileja, z zeliščno kremo, maslenim opečencem in korenčkovim čipsom, so točno to. Pričakuješ kot povsod, torej carpaccio, zato si prijetno presenečen, ker meso ni ledeno, strgano in mrtvo, temveč je všečno marinirano in ustrežljivo mehko, korenje in zeliščna krema se dopolnjujeta, krožnik spusti nekoliko le ”navadni” kruh in obilna letina korenja, ki jedem podeli preveč sladko oranžno, ne rdečo, nit.

    antonač goveje rezine
    od
    Avtor slike: UME
  • Česnova juha

    Toda česnova juha ni le všečno spenjena in smetanasto zabeljena, temveč je v njej krompirjev ocvrtek s tekočim parmezanom, ki ga spretno začinja drobnjakovo olje. To je zelo dobra juha!

    antonač česnova juha krompirjev ocvrtek
    od
    Avtor slike: UME
  • Tepka

    Raviol je polnjen z govejim repom in figami, ješprenj pod njim je sladkan z domačimi tepkami, v smetani je timijan, umami dodaja parmezanov ocvrtek. To je tako ambiciozno, da še ni reklo zadnje. Ješprenj je slovenska stalnica in tukaj je nadgrajen. Raviol vedno doda prefinjenost in znanje. Le še tepke se morajo rešiti fig in omaka prevzeti trud parmezana, pa bo tudi s pomočjo drobljenca kolerabe med tradicijo in sodobnostjo v tej jedi enačaj.

    antonač raviol govedina figa tepka
    od
    Avtor slike: UME
  • Štruklji

    Zato je radovednost hotela okusiti tudi Antonačeve ”klasične” sirove in ajdove štruklje z gobovo omako. Razlika je prepoznala skrbnejšo izdelavo in lažjo omako, seveda pa tudi tukaj ne gre brez smetane. Toda ravno zaradi tega bo prihodnjič potrebno priti še na pizzo.

    antonač štruklji
    od
    Avtor slike: UME
  • Alternativa

    Seveda pa ni le pizza. Antonač se kot večina podeželskih gostiln napolni za vikend in takrat ni dovolj le pečenka, zato morajo biti tudi lignji, brancin in ribja plošča. Ker tudi na steni piše: ”Ni je iskrenejše ljubezni kot je ljubezen do hrane,” to ni le ekonomično, temveč tudi prav. Kajti Antonačevi gostje imajo – alternativo! Zato vsakemu svoje, oziroma, kot tudi piše na steni: ”Z dobro voljo začni delo, pa bo lepi uspeh imelo.”

    antonač pogrinjek jedilni list
    od
    Avtor slike: UME
  • Jeseter

    Že, da je jeseter, je pohvalno. File čvrste ribe, miniaturni njoki, brokolijeva krema, krompirjevi hrustavčki, omaka slanine. Prefinjen krožnik, z vsemi modernimi elementi, med katerimi izstopajo okusni njoki, ki pripravijo na finale.

    antonač jeseter
    od
    Avtor slike: UME
  • Prašičkova krača

    To je brez dvoma confit prašičkove krače, stisnjen v kocko, ki je zato še bolj mesno in meseno polna. Takšne zato ne zmoti ”že videno”, ki pride s sladkostjo in milino do izraza, v obliki korenčkovega pireja, žitnega ocvrtka, čipsa korenja in, še najbolj, krepke in žlahtne mesne omake.

    antonač confit pračičkove krače
    od
    Avtor slike: UME
  • Čokoladna kroglica

    Ko nastopi sladko, smo dobrega že vajeni. Čokoladna kroglica, kandirana pomaranča, pomarančni gel, hrustljavi biskvit, čokoladni sladoled, pomaranča so prepoznavni, z dodatkom citrusne svežine tudi prijetni sodobni ”prijemi” mladega chefa. Ki pa vseeno na koncu še enkrat preseneti. Ko se predstavi, namreč ni sam. Oziroma, v majhni kuhinji seveda nima prostora za celo kuharsko brigado, ki bi mu servisirala vse te tehnike, oblike, teksture, elemente in ideje, pač pa ima le veliko pomočnico, ki pa je še tako majhna, da mora, ko pride iz šole, najprej narediti domačo nalogo, potem pa se gre učit še k bratu.

    antonač čokoladna kroglica
    od
    Avtor slike: UME
  • Po naše

    Antonačev ”jabolčni zavitek po naše”, s karamelno omako, drobljencem, vanilijevim sladoledom, je ”klasika”, ki jo takšna gostilna mora imeti. Zato, ker je po okusu štrudelj, po izvedbi pa chefov, zato, ker ni namenjen mikrovalovni pečici, temveč svežemu hrustanju, in zato, ker ga krasi karamelna omaka. Saj veste, ko bi nekaj še, je očitno dobro.

    antonač jabolčni zavitek
    od
    Avtor slike: UME
  • Ocena: 1 srček

    Dobro je, da je v Sloveniji za vsakim ovinkom gostilna. Ni pa dobro, da je vsaka gostilna pri nas le picerija … A Antonač, zdaj vemo, nima nič s tem! Gre le za zgrešeno statistiko, ki pravi, da je picerij vedno več, dejansko pa zdaj ni le ena manj, temveč je ena dobra gostilna več. Če tako kuhaš, je dobro, da si tudi picerija; če imaš okrog hiše tako pospravljeno, je dobro, da si tudi kmetija; če si vaška gostilna, je dobro, da je potrebno za vikend rezervirati; če imaš lignje, je dobro, da pri jesetru razliko naredijo priloge; če si družinska gostilna, je dobro, da imaš takšne naslednike; če si tako mlad, je dobro, da mladostne ideje uresničuješ v domači kuhinji. Če kdo še vedno misli, da tako na vasi, stran od glavne ceste, ne moreš preživeti z znanjem in ustvarjalnostjo, temveč le s posnemanjem in površnostjo, naj gre, torej, k Antonaču!

    Matevž in Špela Erjavec

    antonač chef matevž erjavec sestra
    od
    Avtor slike: UME
Tags: , , , , , , ,