Slaba stran kruha je, da je najboljši svež. Zato so Italijani iznašli grissine, ki so še boljši, ko niso sveži. A to je hkrati tudi njihova slaba stran. Ker imajo dolgi rok trajanja, so zelo primerni za industrijsko proizvodnjo. Posledice so katastrofalne – nihče več jih ne peče doma. Pa je tako preprosto. Le svinjsko mast potrebujete in dovolj časa, da jih boste dovolj napekli. No, tudi sesalec je dobrodošel, saj ga boste potrebovali, ko jih bo na mizi zmanjkalo, na tleh pa še ne….

Da ne bo le kruh, so lahko tudi keksi … Parmezanovi krekerji se zaradi čebulne marmelade podajo tako belemu kot rdečemu vinu, pa še oranžno se jih ne brani. Pomembno je le, da jih spečete dovolj. Ko pa na vrh položite še rezino dimljenih račjih prsi, je to že za pravo pojedino, ki dvigne tudi vinske zahteve. Naj, torej, velja glavno pravilo vsakega uživanja ob vinu: manj, toda čim boljše!…

Skrivnost dobrega kruha je v tem, da ni nobene skrivnosti … Zato, ker za dober kruh potrebujemo le moko, vodo in malo soli. A zato včasih malo predolgo traja. In zraven potrebujemo še kaj za namazat. Potemtakem je ta kruh izjema. Je sirov, a tudi zelenjavni, in še zeliščni povrhu, zato je samozadosten, saj ne potrebuje ne namaza in ne priloge. Je tudi hiter, saj pecilni prašek ne potrebuje vzhajanja. In je – zaradi jajc – tako lepo rumen, da gre rujno odlično zraven….

Ni naš namen, da bi pozabili na izročilo, ki se prenaša iz roda v rod. Saj je tudi pri nas enako, za kruhove cmoke je mamin recept, ki ji ga je zapustila njena mama, njej pa njena, njej njena in njej … K ”segedinarju”, ki je od babice, pač ni boljše priloge. Toda, kaj bomo pa mi zapustili novim rodovom? Zato ni dobro le staro, temveč kdaj tudi novo. Ti novi cmoki so namreč idealna spremljava ”stari” rački in novemu rdečemu zelju….

Za ta recept morate najprej na trg. Ker zanj potrebuje veliko res dobre solate! Tako sveža, pestra, dobra mora biti, da je bo za polno skledo zadostovalo vse do večera. Ker potem si bomo privoščili. Zato, ker smo imeli tako lahko kosilo, se bomo zvečer nagradili s kruhovim narastkom … To, namreč, ni sladica, ker potem bi bila na vrsti zadnja. To je sladka jed, ki je na vrsti prva (in zadnja). Zato, da si nabašemo še in to tako dolgo, kolikor velik pekač pač premoremo. Pa izberite najboljši mlečni kruh. Če je z rozinami, toliko boljše. Jih ne bo…

Ko zadiši po žaru in zraven ponudijo nekje prebranac, drugje pa gravče na tavče, se začne pojedina … Se strinjate? Če da, potem tudi s tem, da se je po takšni pojedini zelo težko vstati, kaj šele premikati. Težka hrana, pač. Pač? Nekaj je potrebno narediti, ne pa se le sprijazniti. Mi smo fižolu dodali bučo, takšnemu štajerskemu prebrancu pa nato namesto kotlovine le pečena rebrca. Če ne greste potem na maraton in če zunaj dežuje, je to s kozarcem kraškega terana kosilo za leno popoldne z dobro knjigo….

Tukaj uvod, pravzaprav, sploh ni potreben. Slej kot prej se vsak preda … Kdo pa nima rad dunajca? Razen Dunajčanov, ker oni imajo najraje ”šnicl” … A ne bi bili Šola okusov, če ne bi še dunajca naredili drugače. Mi teličke, namreč, pustimo rasti in v panado ne damo le kruha, temveč tudi bučna semena, in pražen krompir prepuščamo društvu, ki časti njegovo slavo, sami pa spečemo krompirjev praženec, ki ga popestrimo z bučo, da dobijo tiste bučnice še svoj zato. Pa specite jih dovolj, da bodo jutri še za malico. Kako vam bodo zavidali! Kajne, pri kuhanju zares ni…

Krompir je sladek in takšna je tudi buča. Dvojna sladkost zahteva zato dvojno nasprotje. Torej ne le slano, temveč tudi pekoče. Še najboljše kar dvojno pekoče. Kar bo zapeklo – zabolelo, pravzaprav – po kozicah, bo pozdravil pire, s svojo topnostjo in mehkobo, da bo jezik takoj pogašen. In, če bi vas zamikalo, da bi koriander spustili, se uprite skušnjavi, saj je to pika na i. V najslabšem primeru ga nadomestite z listnatim peteršiljem, ki pa ga zato ne sesekljajte prav na drobno. Sladki jin in pekoči jang potrebujeta razsodnika, da ju umiri, ko se prepirata, kdo je močnejši. Vsaka jed…

Razdelite! Pol buteljke terana v ragu, pol pa v vajina kozarca. Tretjino raguja v lazanjo, vse kar ostane, pa vroče vložite v kozarce, kjer bo počakalo (do 3 mesece) na nove kuharske podvige – na testenine z zelenjavnim ragujem, zelenjavni ragu z zapečenim pire krompirjem, zelenjavno prilogo k steaku, še enkrat lazanjo … Režete enkrat, uživate velikokrat. Ne zamrzujte, temveč vlagajte! Ne nazadnje, tako tudi prej uporabite….

Velikokrat ni pomembno le, kako skuhati, temveč tudi, kako počakati, da se ohladi … Ta tarte je klasičen primer za slednje. Iz pečice pride tako dišeč, da od čakajočih nihče ne zdrži za mizo, in tako našopirjen, da že mora biti dober razlog za takšen ponos. Toda, ravno zato, ne zarežite vanj prehitro, temveč počakajte, da mu kopavost upade, ker ima v tem času tudi dno priložnost, da se ohladi do hrustljavosti. Sicer pa ni sam kriv, da je tako dober in da ga hočete tako hitro napasti. Vi ste ga spekli! Čestitke!…

Idealno za pozno-poletni piknik, ko avokadova juha speče tiste, ki jih že zebe, in ohladi one, ki jim je še vroče. Medtem se žar dovolj močno ogreje, da na njem najprej spečemo kozice, potem pa, ko ni več tako vroč, še bolj potrpežljivo piščančje ražnjiče. Če je, na žaru in v trebuhu, še kaj prostora, je tudi pujsova marinirana potrebušina hitro hrustljava, da ob njej tekne na žaru pečeni ananas. Z njim pa smo finale, ko je v eni skodeli mango, v drugi pa ožgana sladkorna skorja pod seboj skriva kososov creme brulee že najavili….

Čokolada in hruške gredo vedno odlično skupaj. Toda še boljše, če je zraven še temperatura! Za to sta kar dva razloga: prvi je standarden, saj je jasno, da se je težko upreti, ko iz pečice zadiši pečeno popoldansko pecivo. Pa čeprav povsod piše, da ga je potrebno pustiti ohladiti … In drugi je specifičen. Temu kolaču je res všeč, če ga še toplega načnete! Če ne verjamete, pa se odrecite vsaj zadnjemu kosu, da bo ostal do drugega dne. Saj ne bo nič slabši, a kdo bi čakal, kaj ne, tako dolgo!…

Recepti so zato, da jih spreminjamo! Pa kaj, če nimate vseh sestavin! Velikokrat je dovolj že navdih, predlagana tehnika priprave je koristen nasvet, znanja pa je čim več, čim manj vas je strah, kaj spremeniti. V tem receptu so obvezni le koromač in lešniki, o vsem drugem pa se lahko pogajamo … Koromač, s paradižniki, naredi omako, lešniki, s črnim kruhom, pa razburkajo teksturo. In vse drugo je prepuščeno domišljiji. Če želite lepo barvo, je tukaj kurkuma, če vam je všeč njena eksotičnost, dodajte še sveži koriander, če želite pomagati paradižniku, izberite najboljše črne olive, če nimate kratkih in debelih peresnikov,…

Seveda, sladko je na koncu. Saj zato pa so sladice. Toda, ali ni včasih presladko? Še posebej, če je sladkor celo na vrhu. Creme brulee so rumenjaki, sladkor in sladka smetana! Zato je takšna ”zažgana krema” tudi tako dobra. Toda tudi težka … Naredimo jo, torej, lažjo! Čeprav ”težkega” ni nič manj, je zaradi svežine in kislosti limete ter pasijonke občutek, da bi kar skakal. in da so skoki čim daljši, poskrbijo še višnje z ingverjem….

Dnevi že vonjajo po pomladi. Zvončki so višji od trave, na vrtu pa je nizek predklon, ko je lanski motovilec tako droben, da je potrebna tlaka za majhno skledo. Toda, zato toliko bolj tekne, z najboljšim bučnim oljem, ki diši po orehih, in najboljšim domačim kisom, še boljše, če sta kar dva, več jabolčnega s česnom in nekaj brizgov vinskega, za povrh. K takšni skledi solate mora biti jed preprosta, toda iz velike ponve. Kot fritaja, ki je z bučo še čisto zimska, s solato pa že znanilka daljših dni. Kombinacija krompirja in buče nima dovolj čvrstega ugriza, zato so…