Gostilna Lectar

Lectova srca za turiste iz vsega sveta

Pravljično! Že sam trg, skoraj sedemsto let star. Ko pa vstopiš, se zavrtijo stoletja, saj je hiša na Linhartovem trgu stara že več kot 500 let. Muzej? Ne, noben muzej ni tako živ! Turisti, polno preddverje jih je, z domačim hruškovcem v rokah, kar vreščijo od lepih posnetkov z lectovimi srci. Po stopnicah navzdol je lectarska delavnica (od 1766), desno je prodajalna, s stropa visi narodna noša, toda tudi vsi zaposleni so oblečeni kot takrat, ko so 1822. leta v svečarni in pekarni odprli še gostilno. Zadaj desno je najstarejša soba z odprtim kaminom, za točilnim pultom, ki ga podpirajo domačini, je hiša, s snežno belimi pogrinjki, suhimi krhlji in orehi v lončenih posodah, starinami vsepovsod, svežimi jabolki in okrasnim zelenjem lovorikovca. Iz zvočnikov se oglašajo sosedje z onkraj avtoceste.

V Lectarja je potrebno iti na izlet. Da vidite, kako lepe so bile nekoč, že davno, vse slovenske gostilne. Da vidite, kako lepa so lectova srca. Da vidite, katere vse so slovenske domače jedi.