Hiša Torkla

Dobra vila v portoroških hribih

Andreja in Sebastijan Kovačič znata izbirati. Vam ni pašteta s črnimi tartufi znana? In ta razgled, mar ni imel že močno konkurenco alpskih vršacev? Kdor bi rad spoznal najlepše kotičke Slovenije, mora le slediti njuni gostinski karieri. Začela sta pri Vitezu, še preden je Ljubljanica postala družabna srčika prestolnice. Potem sta bila v zeleni Dobri vili v Bovcu, z desetimi sobami in enim menijem. Vmesna postaja je bila Ljubljana, dokler ju niso spet premagale planine. Toda Pristava Lepena, ki je sicer prav tam, kjer je Soča najbolj bistra hči planin, je bila za mlado družinico in dobrojedce predolgo v snežnem objemu, Hiša Torkla pa je samevala … ” Zdaj imata planine v hribih nad piranskim zalivom.

Dizajnersko izpiljeni restavraciji gre še sivka skozi okno v koncept. Steklo, kamen in železo, visoke vinske mize, masivni les, elegantne linije in svetle barve, zunanji kamin, notranja peč, prostornost … Vse to vidiš, ko bereš jedilni list, ki je kratek in sezonski. Presenečenj ni, a vsaka jed ima še nek chefov dodatek. Iz Bovca je ostala tolminska Cika, iz Lepene odojek s fižolom, Kortam sta dodala podpeko.

Pogled je proti starim Kortam in istrskim hribom, ambient je v zidanem delu prostoren in temno intimen, za njim je posebna soba s kaminom, ob njem pa pokrita terasa iz visoke, elegantno-robustne železne konstrukcije. Ni veliko tako dodelanih restavracij v Sloveniji! In v kleti je tudi kantina, ki še čaka, da pride na vrsto.