Kevder – Hotel Pok

Klet brez pravil

Kevder je takšna klet, da jo je dobro imeti vedno in povsod v bližini. Ker to ni za izlet, temveč za nujne primere. Ko bi otroci nekaj sladkega (v sosednji ”koči”), ko bi mularija rada (prvo ali posebno) pivo, mladina tisti gin tonic, ki je dobil toliko lajkov, malo lačni, da jim gospodarica zmeša tatarski biftek, hudo lačni, da jim gospodar ponudi na izbiro, najprej, koliko naj bo bržola stara, potem pa kako debela, seveda le iz lokalne govedi. Zraven pa, saj smo v kleti, kozarec vina, z zgodbo ali pa z jedjo. Zunaj je zraslo najbrž preveč, a sobe se polnijo, saj smo ob avtocesti. Znotraj včasih česa zmanjka, a še nihče ni odšel od hiše lačen. Čez je Pok, a le, če nas je deset. Torte so v dnevni ponudbi, klet pa je le za pol tedna. Čar Kevdra je, torej, v tem, da ni pravil.

Res je (tudi) kevder, zato je vsega po malem, česa tudi ne, a ravno prav, da se vračaš, ker točno to potrebuješ: da ni velikih pričakovanj, da lahko dobiš le malo pogovora za šankom ali le več miru izza oboka, da si lahko žejen modnih napitkov ali pa le rad okušaš vina, ki jih nima vsak, da si lahko lačen le zaradi žeje ali pa bi se rad najedel le velikega kosa mesa.