Pri babici Marici

Pri samooskrbnem vnuku

Samooskrbna kmetija ob avtocesti ali chefovsko kuhanje na kmetiji? Če tudi vi mislite, da ni možno ne prvo ne drugo, potem pomursko avtocesto zapustite že v Pernici in se že v Zamarkovi prepričajte, da se motite. Možno je, namreč, oboje in celo hkrati! Pri babici Marici je (kot) na Žgajnerjevi kmetiji, le da so pujsi, zajci in pristne štajerske jedi v vnukovem meniju.

Pri babici Marici je lokalna gostilna, v kateri s stropa visi žehta, v oknu se sušijo klobase, v krušni peči se peče pečenka, mize se šibijo pod steklenicami sonaravnih vin, gostje pa polnih ust za všečke slikajo prazne krožnike, ker so jih tako lepo polizali! In vse to je tako blizu avtoceste in mesta!

Seveda so to so same takšne (štajerske) jedi, ki so za dobro voljo še preden vstopimo v gostilno. Toda, ker tako diši, ko se reže iz kible in s tace, ter tako hrusta, ko se ocvirki cedijo po roki, ker je ob čunki takšna omaka in ker v pristni štajerski gostilni najprej vedno zmanjka krškopoljčeve krače, ki se je najprej dolgo pasla, potem pa potrpežljivo zorela, je Pri babici Marici prav iskrenost tako pristna, da so še pujsi in zajci v njej nasmejani, gostje, ki povsod drugje pijejo le belo, rdeče in srebrno, pa se tukaj široko in oranžno smejijo.

Pri babici Marici je za lačne, ki jim je dobro, če ni presenečenj, in za radovedne, ki jim je najboljše, če so. To so stare štajerske jedi, ki pa jih chef tako novo pripravi, da jih ne boste pozabili. To je domača hrana!