Sestra in brat ob nogometnem igrišču

Ko ti znani/vrhunski slovenski chef priporoči obisk restavracije Center, kamor sam rad zahaja na malico, jo najprej zaman iščeš v centru Lesc, potem pa si na parkirišču začuden, kam te je poslal. Začudenje se nadaljuje na terasi, ki je za sobotno kosilo nabito polna velikih družb, in v notranjosti, kjer je solatni bife iz menze sredi beline, že pogrnjene za poroko. Toda, ne pustite se zavesti.

Center, namreč, zna prijetno preseneti! Saj se je že dolgo vedelo, da sestra in brat znata kuhati, a to znanje se je dolgo izgubljalo v ambientu, ponudbi, posploševanju in prilagajanju. Nato pa je zmagala želja po članstvu v Okusih Radol’ce in med najboljšimi, zato se je zgodil odločen rez … A zanj ni le Center skrajšal jedilnega lista, temveč so hitro tudi njegovi gostje ”skrajšali” svoje želje. Zdaj se ve, kdaj (in zakaj) se gre v Center na malico ali hitro kosilo, kdaj pa se za obisk v Centru ”zlošči čevlje”. Z odmikom od globalnega in poudarjanjem lokalnega, z manjšim jedilnim listom in večjim chefovskim vplivom, je ”restavracija za malice” postala tudi gostilna s srčkom!

Preizkusili smo peklan goveji jezik, mariniran file postrvi, želodovo juho, domače njoke, sulca, pirino tortico in vsaka jed je bila chefovsko prepoznavna in za en srček, a pri tem ni zanemarila, da se želijo Centrovi gostje predvsem dobro in ”varno” najesti. To pomeni, da chefovstvo ne prestraši ”navadnih” jedcev, temveč jim izvabi sitostno-zadovoljni nasmeh, dobrojedcem pa zadovoljstvo, da je še en srček več.