Restavracija Manna

Dobra volja ob finih jedeh

V Manni so gostje veseli in dobre volje! Je to zaradi poročnega šopka iz rožnatih vrtnic, ki se šopiri na vsaki mizi? Je to zaradi natakarja, ki se rad šali? Je to zaradi toliko vin(a), ki ni le v buteljkah, temveč v kozarcih? Je to zaradi cen, ki so primerljivo nižje kot v primerljivih restavracijah po Ljubljani? Ali pa je to ”le” zaradi hrane, ki te ”le” razveseli?!

V Manni gostje dobijo, za kar morajo drugje več plačati, ob tem pa se še ”žrtvovati”. Manna zadovoljstvu doda ravno prav vrhunskosti, da je gost dobre volje ob finih jedeh, saj se mu ni potrebno ničemur odpovedati, hkrati pa (po)je vse, kar mu predlagata zgovorni natakar in sodobni chef.

Pri zadovoljstvu pa v Manni ne gre le za hrano, ki je dovolj znana, da gostu ni težko iskati po Krakovem prostega parkirnega mesta, in dovolj chefovska, da se gost do Gradaščice poda kar peš na kulinarično dogodivščino. Pomembno vlogo v tem zadovoljstvu imata tudi ambient – atrijski vrt, ki je dobro zaščiten, dobro domačen, dobro zaseden, dobro gostoljuben – in postrežba – natakarji, ki so sproščeni, zgovorni, vendar profesionalni in že dolgo v Manni, zato se spomnijo, kje si nazadnje, pred tremi leti, sedel in kaj si jedel.

Manna je tako dobra mešanica dobrega razpoloženja, da greš vanjo zvečer, zadaj v atrij ali gor v salon, na dva srčka in te prav nič ne moti, če se spredaj na ulici le veselijo, znotraj ob šanku pa le držijo za roke.