Restavracija 1906 Bled

Na drugem koncu jezera

Restavracija 1906 osvetli Otok in Bled le zate, da si naročje poštirkano pogrneš in le še uživaš ob chefovem finem razvajanju! Kje je še takšen razgled? Zato je 1906, ki z letnico poudarja blejsko tradicijo, pod staro železniško postajo, ki je svetu odkrila gorenjski biser, lahko vzvišen nad množičnim turizmom in svetovljanski za svoje butične goste. Ne nazadnje je na Bledu slava treh njegovih nekdanjih chefov (Štefelin, Jagodic, Volčič) le še spomin, od Promenade je ostala le promenada, od Vile Bled pa le večni poskusi oživljanja, zato je le še 1906, ki v vrhunski slovenski turistični destinaciji neguje – vrhunsko kuhinjo.

Mladi Triglavov chef Aleš Fende je dovolj nadarjen in zagnan, da se ne zanaša le na razgled skozi okno, temveč ponuja scenosled francosko navdahnjenih in gorenjsko opremljenih idej, zaradi katerih si takšnega fine dininga vesel, pa čeprav ga drugje več ne maraš.

Pozdrav iz kuhinje sledi natakanju penine, ko še razneženo objemaš Otok, ki se ti nikjer tako radodarno ne razkazuje. Domača piščančja pašteta in maslo s pehtranom z več vrstami dobrega kruha suvereno napolnijo snežno belo pogrnjeno mizo, zato je chef v pozdravu lahko filigranski. Kot lampijonček se sveti oblikovno dovršena pralina iz pomarančnega želeja s korenjem, in kot tortica se hrustljavo z nadevom parmezanovega moussa z drobtinami pršuta izkaže tudi miniaturni tart. Zato, če si bil na spodnji strani jezera popoldan na blejski rezini, je do zgornje strani dovolj večernega sprehoda, da jo pozabiš. Zamenja jo, namreč, doživetje, ki se, za vsak slučaj, tudi konča z rezino. Le da Triglavova ni tako kremna in všečna, a je ravno zato posebna, saj je mousse želiran, pokljuške borovnice so črne od primorskega vina, piškot je zdrav, še čipka je za pojest, sladoled pa je jasminov.