Lešnikova dežela
Pri Lešniku se dobro je! To se v Mariboru že dolgo, še vedno in množično ve. Ne le, da se na Lešnika lahko zaneseš, saj je parkirišče dovolj veliko, v gostilni pa je prostora za veliko gostov v različnih sobah, saj je gostilna urejena, znana in gostoljubna, saj ni le gostilna, je tudi motel, ki ima tudi spa, in za otroke je tudi Dežela pri Lešniku.
Lešnikov vrt
Ob otroški Deželi pri Lešniku imajo Lešnikovi kuharji na prostranem posestvu med Stražunom in Dravo na enem koncu velik zelenjavni in na drugem še manjši zeliščni vrt. Lešnik je gostilna z vrtom, s katerega so vitamini in sezona vsak dan na krožnikih gostov, zato je prava slovenska domača gostilna.
Gostilna
Pri Lešniku je stara mariborska gostilna, ki pa nima le tople krušne peči in gostilniške točilnice, temveč tudi sončen zimski vrt in skrbno pogrnjene jedilnice. Zato je Pri Lešniku mestna gostilna za prijatelje, družine, razrede in cele generacije, za stalne goste in tranzitne potnike, za Mariborčane, Pobrežane, Brezjane in turiste, za vse.
Pri Lešniku je že pri vhodu tabla, na kateri piše vse tisto, kar bi danes rad jedel. Pri Lešniku vsak najde nekaj zase. Na Lešnika se lahko zaneseš, ker je Lešnik – za vse. Od krsta do sedmine. Od malice na terasi do večerje v dvoje v zimskem vrtu. Od otrok v Deželi do staršev medtem v vitalu, od prvega rojstnega dne do zlate poroke, od prvega šolskega dne do petdesetletnice mature, od 1932 do danes!
Pogrinjek
Aperitivna grižljaja na leseni deski z dekoracijo ohrovta: kruhek z domačo jetrno pašteto, praženimi bučnimi semeni in redkvico ter majhna bombetka s kranjsko klobaso in smetanovim hrenom. Zelo hitro na mizi in zelo učinkovito kot predstavitev domače gostilne, ki ni vsakdanja – saj je Gostilna Slovenija.
Pozdrav
Pozdrav iz kuhinje: tlačenka, motovilec, bučno olje, prepeličje jajce, ajdove kokice, rižev čips. V košarici domač polnozrnati kruh in fokača z oljčnim oljem in rožmarinom. Na mizi bučno olje Bauman. Če je pogrinjek hitro na mizi in je namenjen vsem, je pozdrav iz kuhinje uvod v naročilo več hodov. Okusno, domače in z nadgradnjo, poudarek na sestavinah, s katerim gostilna oznanja, da ne želi le prehranjevati, temveč tudi ugajati. Razlika zato ni le v tem, da pozdrav je, temveč tudi v nadgradnji, saj ima tlačenka izbrano družbo, motovilec z domačega vrta, jajce, ki je prepeličje, zabelo, ki je iz hišnega (Bauman) bučnega olja, ajdo, ki je pokovka.
Narezek
Meso iz tunke, kranjska klobasa, šunka, savinjski želodec, jajce, zelenjava, domača pašteta, zaseka, hren v smetanovi omaki, mladi sir, češnjev paradižnik. Gostilniški narezek, ki pa ni le skrbno zložen, temveč so tudi mesnine tako izbrane. Že vidi se, da ni ”trgovinski”.
Goveja juha
Goveja juha s fritati. Gostilniška juha, ker se z njo v slovenski gostilni začenja vsak obed. Lešnikova ima nov krožnik in staro desko, kar simbolno poudarja dolgo tradicijo (1932) gostilne in njeno primestno urbanost. Palačinke so sveže, juha je z njimi gosta, po okusu pa primerno goveje-bistra. Obarva jo (le) peteršilj.
Gobova juha
Štajerska gobova smetanova juha in domači grisin. Takšno gobovo juho imajo (štajerski) gostilniški gostje radi! Poudarek je na gobah (jurčki in nekaj lisičk), ne na zelenjavi, sploh pa ne na čebulnem prežganju. Tudi gobova juha se Pri Lešniku predvsem trudi, da se nikomur ne zameri. ”Noče” biti najboljša, a je zato boljša kot marsikje. Ker se pri Lešniku vedno še dodatno potrudijo, grisin ni le ”suhi” okrasek, temveč dobrodošla hrustljava spremljava.
Ajdovi ribanci
Ajdovi ribanci z jurčki. Z lepo popečenimi jesenskimi jurčki in gostljatostjo babičinih mlincev je to ena od Lešnikovih posebnosti, hišna jed, gostilniška jed in slovenska jed. Sama po sebi sicer ni velika posebnost, toda to je problem tistih, ki od ajde poznajo le kašo, od toplih predjedi pa le alla italijansko pašto.
Pražena jetrca
Na čebuli pražena telečja jetrca. Kaj več nočeš dodati, saj od praženih jetrc še kaj drugega – kot vročo ponev, tanko zrezano čebulo, sveža jetrca in močan ogenj – tudi ne pričakuješ. Seveda sta zraven ščep sesekljanega peteršilja in zapik vrtnega ohrovta.
Srna v lovski omaki
Srna v lovski omaki, domači mlinci, cvetača z drobtinami, čips sladkega krompirja, brusnice, korenčkova krema. Srna v lovski omaki! Tako ponoviš, ko jo poskusiš in ji izraziš priznanje okusnosti. Ker je (divjačinsko) meso pusto, potrebuje takšno potrpežljivost mehčanja in takšno omako, ki se tako navzame nežnega okusa ”divjosti”.
Svinjske ličnice
Svinjska lička, sirov štrukelj, pire krompir, fregula, kruhov kipnik z jurčki, čebula v rdečem vinu, sotirano korenje. Dovolj dolgo do mehkega dušena lička v gostljati omaki iz dovolj gomoljaste zelenjavne podlage. Zato je omaka tudi razlog raznovrstnosti prilog, ki potrjujejo, da je Pri Lešniku vedno na programu dovolj različnih menijev (z različnimi prilogami). Vseeno pa izstopa kipnik – ki ga predstavijo kot souffle -, ker se hrustljavost njegovega ”starega” kruha tako rada okopa v omaki.
Grmada
Sladka grmada, vanilijeva omaka, sveže fige, opraženi mandljevi lističi, rožnati sponge, čokoladni drobljenec, rdeča čipka iz testa. Grmada je sicer z Gorenjske, a se je Pri Lešniku že pred leti dobro udomačila. Vedno sočni biskvit na Štajerskem sicer ni v grmadni obliki, a je tudi tako porcijski prepoznaven.
Obrnjena jabolčna pita
Obrnjena jabolčna pita, domač vanilijev sladoled, karamelna omaka, čokoladni drobljenec, opraženi mandljevi lističi, sveža melisa. Lešnikova jabolčna pita je dovolj (kot) tarte tatin, da vzbudi radovednost, in dovolj jabolčna in vanilijeva (sladoled), da ne naročajo vsi le štrudlja.
Potem
Petit four: mini princeske, španski vetrc in kruhov čips z lešniki Tako kot se Pri Lešniku začne, se tudi konča. Gostoljubno in okusno!
Najbrž vsega tega prej (pogrinjek, pozdrav) in potem (petit four) niso deležni vsi gostje, toda najbrž tudi ne le midva … Ker je Pri Lešniku gostoljubje tako radodarno s priboljški, fiksnim menijem in stalnim posebnostim ni potrebno biti še boljši. Dovolj široka in raznovrstna Lešnikova stalna publika (gostje) mu ploska že – od 1932!
Vinska spremljava
Pri Lešniku je domača gostilna, v kateri za osem menijev in večino priložnosti od krsta do sedmine zadoščajo za nazdravljanje radgonska penina z divjim cvetom hibiskusa, za žejo pa hišni Falot in štajerske litrce. Ker pa je zimski vrt sodoben, jedi pa niso le domače, je na hladnem vsaj še 15 buteljk in vsaj pol jih je tudi na kozarec. Bela vina so štajerska (Gaube, Valdhuber, Puklavec, Steyer), rdeča pa tudi primorska. Z drevesa na dvorišču je domači orehovec, ki mu dodajo malo pomaranče.
