Tortica
Čeprav je hotel v marini in na plaži, čeprav se iz sobe vidi celo slovensko morje, in čeprav je morska terasa še vedno kot so včasih bile vse, Marinini hotelski gostje niso (le) morski kopalci, temveč jedci! Ki se zato vedno znova vračajo ”domov”. To je tisti morski in istrski nadokus, ki je tukaj zato tako dober, ker je vedno enak. In najlepše ga opiše Marinina tortica, ki je tako preprosta, da brez nje, marine in Izole preprosto ne gre. Gratinirana polenta z bakalarjem in parmezanom, rakova krema iz škampov in kozic ter črni istrski tartuf.
Dobavitelji
Čez izolske pomole se chef sprehodi do Marine. ”Vonjaš,” me vpraša in pokaže v sonce, ki že greje valove. Čeprav se mi med barkami, avtomobili in bifeji vrti v glavi od kakofonije arom, Marinin chef vsako jutro globoko vdihne le tisto, kar ima napisano na tabli pri vhodu v ”svoj” hotel. Na Obali iz morja na krožnik in z bark na vilice nikjer tako sveže, iskreno in globoko ne diši kot pri Iveku!
Ostrige
”Katera je boljša,” je radoveden natakar. Zakaj bi izbiral, če hočem vedno obe?! Ostriga marinirana z oljčnim oljem in ostriga z ingverjem. Ker pri nas takšnih ostrig (še) ni (in so zato francoske), so ”le” za aperitiv, dva požirka, ki jima sledijo tri vrste hišnega kruha, ”naš” beli, ajdov z orehi in ržene bombetke, ter, seveda, veliko (Lisjakovega) oljčnega olja, cuvee, pikantno in z limono.
Tris
Včasih je bilo vse v trisu, dandanes pa se vse peni … Zato imamo Marino radi, zaradi nostalgije! Karpačo brancina in prah malin. Surovi škamp mariniran z limono. Tunov tatar mariniran s citrusi, s kaviarjem rdeče grenivke. Seveda za nostalgičnost ne smeta manjkati wasabi in česnova krema. Ker tukaj je točno tako najboljše!
Pokrovača
Kapesanta na cvetačnem pireju, ocvrti porovi laski in peteršiljevo olje. Oranžen jajčnik ima rad oreškavost pireja, belo meso pa kontrast masla in oljčnega olja. Zaradi nostalgične iskrenosti Marini oprostiš tudi to, da so laski že uveli.
Ribe
Ker Marinini (trije) srčki niso zaradi ustvarjanja, temveč ohranjanja (prvinskih morskih okusov), se ne le lačni tako dobro morsko naje, da je srečen, temveč je zaradi tega tudi radovedni dobrojedec vesel. Na stari morski terasi je zato pomembno le, da je file piranskega brancina na žaru pravilno spečen, da je krak hobotnice pravilno mehek in čvrst hkrati, ter da je tudi zraven vse prav, sotirana sezonska zelenjava, blitva s krompirjem, grahov pire in majoneza s čilijem.
Meso
Marina je vinsko tako ambiciozna in njena klet tako založena, da je tako blizu morja ”dovoljeno”, zaradi rdečega vina, seveda, tudi meso. Ni pa, na srečo, dovoljeno, da bi bili zato ”novi” steaki. Torej rdeče meso med belimi ribami predstavlja stari in vedno dobri goveji biftek v omaki zelenega popra, ki pa je dovolj dolgo (5 tednov) zorjen, da je vreden mesenega greha. “Držim se tega, da je pri hiši vedno tudi kos dobrega mesa. Ne morem reči, ali je black angus ali simentalka, je pa zagotovo iz haloških hribov (mesarija Kokol, Cirkulane),” ga najavi chef, ki mu zato tudi doda le pravo ”klasiko”: krompirjev pire, brstični ohrovt in jabolko.
Sladko
Makova krostata, domači sladoled iz fragole (jurke), fige namočene v refošku, figova omaka. Brez čira-čara, ker je pomembno le, da ima vsaka sezona svojega sladkega favorita. Še posebej izven (turistične) sezone!
Vino
Vsaj en srček od treh je v Marini vinski! Somelje Andrej Kurež upravlja 180 etiket, med katerimi je, seveda, največ lokalno-istrskih, toda tudi kar 60 tujih (”Da pokažemo malo širine.” Bolj od števila pa je pomembno druženje – vin k jedem, namreč, ne izbira po etiketah, temveč po okusih. Gost tako ne izve, le kaj je v kozarcu, temveč tudi zakaj!
Ostriga: šampanjec Charpentier tradition brut (24 mesecev na kvasovkah). Morski tris: malvazija Sinfonietta marina, magnum, 2019, Pucer z Vrha. Kapesanta: Sutor white, 2019. Polenta z bakalarjem: Sauvignon, 2017, Zanut. Brancin: Malvazija 2020, Zaro. Goveji biftek: Shiraz 2017, Salomon Estate, Avstralija. Makova krostata: Porto tawny, 20 let, Kopke.
