Goveji karpačo
Karpačo uležane govedine, majoneza s črnim česnom (iz Tolmina), kozji sir (ekološka kmetija Cuder), vložene redkvice, sušeni paradižniki, opečen kruh in na njem ob majonezi okisano rdeče zelje. Malo več od ”navadnega” karpača, že zaradi porekla sestavin, a tudi zaradi ambicije kuharja, da karpaču doda tudi pestrost okusov, ne pa le pestre dekoracije. Razmišlja o kislosti (redkvica, zelje), o globini okusa (uležano meso, črni česen), o lokalnosti in trajnostni naravnanosti (kozji sir).
Čompe
Čompe, kuhan in pečen krompir, bovška skuta, marelice kuhane v pomarančnem soku, žafranu in medu, peteršiljevo olje, pistacije, sušena zelišča in rože z vrta. Klasične bovške čompe – kuhan krompir, postrežen v lupini in z bovško skuto – so še vedno najboljše, a kaj, če pa jih nikjer več ni … Zaradi tega pa je potrebno v Boko na ”marelične”! Nadgradnja preproste okusnosti ne skopari s pisanimi idejami, zaradi katerih ti krompir in skuta ostaneta v spominu po – vsem drugem. Ampak to je pop in cool, zato v turističnem hotelu nima smisla obujati preživelega. ”Nove” čompe nimajo več le imena, ki gre dobro v uho, temveč tudi podobo, ki gre dobro na instagram.
Pad Thai
Pad Thai s piščancem, kumaro in limeto. V voku praženi riževi rezanci s piščancem (namesto s kozicami) niso zaman ena od najbolj priljubljenih Vranješevih/Bokinih jedi. Tajski kuhar si jih namreč kuha ”zase”, kar pomeni, da so dovolj avtentični, da je tukaj pestrost sestavin, glavnih, pomožnih, začimbnih, okrasnih, dobrodošla, hkrati pa jed ostaja še tudi dovolj turistično-poulična, da ob Soči ni preveč, a tudi ne premalo, pekoča. Zaradi tega ne trpi gourmejska lokalnost, hkrati pa še bolj pridobiva Vranješeva bistrojskost. Zakaj pa ne bi še bolj kombinirali bovško in tajsko, toda ne le kot na ulici (street food), temveč tudi kot v gourmet restavraciji?!
Bovški krapi
Bovški krapi, pravzaprav krafi, vendar ne sladki, temveč na slano, s hrustljavo panceto (mesarstvo Kragelj), preliti z rjavim maslom, v katerem se je hrustljavo spekel tudi žajbelj; za kontrastno spremljavo okisana rdeča pesa (od lani). Oblika kot krafi, vendar nadev ne s tepko, temveč s skuto (mlekarna Planika). ”Delamo jih sami, pozimi, ko nimamo toliko dela.” To pa je jed, ki je gourmet, oziroma, ki preprosti bistro spremeni v bistronomskega!
Postrv iz razsola
Rdeča postrv iz tolminske ribogojnice Libo, 24 ur pacana v razsolu z dodatkom gina, limone, limete in pomaranče, dimljeni jogurt (Ostan), bučkini rezanci, mikro zelenje rukole in olje rdeče paprike. Všečna hladna predjed, namenjena več-hodni radovednosti jedcev, ki si želijo hotelsko večerjo podaljšati v gourmet doživetje. Ker postrv ni dimljena, temveč pacana, je dimna nota jogurta upravičena (ni preveč). Bučkini rezanci všečno dopolnijo teksturo ”trde” postrvi.
Postrv na žaru
File postrvi na žaru z ocvrtim žajbljem, zelenjavno-sadna solata (bučke, korenje, zelena solata, robide), jogurtova omaka z limeto, meto in meliso. Postrv zapečena na kožo, ki je dovolj hrustljava, da kraljuje na solati, ki je dovolj zelenjavna, da jed ni generično dolgočasna. Poletna jed, ki samostojno zadošča za poletno kosilo aktivnih turistov ob in na Soči, in kot glavni hod večerje zagotavlja mirno spanje hotelskim gostom.
Zorjeni ramsteak
Zorjeni ramstek (4 tedne uležan, meso iz KZ Tolmin), konfiran krompir, okisano korenje s pomarančo in janeževo zvezdo, grah iz ”našega vrta”. Zelo mesno korektno! Poješ z veseljem, ker je mesa dovolj, ker je dovolj sočno, in ker je dovolj omake. Ne odrineš priloge, ker ni generična, ker je ni preveč in ker je zelenjavna. Ta ramstek sicer nima ambicije, da bi zgodba o njem šla na Bovškem od uhlja do uhlja, ima pa dovolj logike, da ni namenjen le hotelskim, temveč tudi zunanjim gostom. To je gourmet po Vranješevo, ki sporoča: nočem prinašati ”praznih” fine dining krožnikov, temveč hočem odnašati prazne krožnike dobrojedsko polnih jedi!
Tiramisu
Tiramisu, karamelizirani orehi povaljani v kakavu, na vrhu malina in metin listič. Ko se z njim posladkaš na hotelski terasi, v razglednih foteljih in pred takšno alpsko kuliso, ti je kar prav, da tudi tiramisu , ”ki ga dela gospa iz Drežnice”, ne želi biti poseben. Uživaj sladko!
Čokoladni mousse
Čokoladni mousse s slano karamelo, spodaj čokoladni drobljenec, na vrhu hrustljavi piškot s pomarančo in sezamom. Tudi čokoladni mousse ni le zato, ker ga imajo vsi radi, saj obe mednarodni sladici, ki sta sicer povsod, ob največjem slovenskem slapu nista klasični zaradi generičnosti, temveč iskrenosti. Dobri sta! Kar nista povsod.
