Družina Klinec
Simona in Aleks, otroci Mija, Martin in Maks (desno).


Nimamo pizz
Na vratih piše za kaj tukaj ni prostora: ”Nimamo pizze, coca cole in pomfrita!” Klinec, kratko in jedrnato, s kredo.
Razgled
Terasa, ki pogledom jemlje sapo


Simona in Aleks
Simona in Aleks Klinec ter njun majhen vrt s preprostimi lesenimi mizami, zložljivimi stoli in belimi marelami. Simona: ”Vedno sem si želela fotografijo tega razgleda.”
Jedilnica in umetnost
Vse stene so polne umetniških slik, vse mize v jedilnici pa starih časov.


Šank
Na šanku med velikimi bučami z žganicami in sadjem ni prostora niti za komolec …
Vino Klinec
… na mizici, polni vin, pa ne za kozarec.


V kleti
Aleks Klinec ima premajhen vinograd (6,5 hektarja), da bi bil bolj znan doma, saj izvaža svoja vina v kar 17 držav, v tamkajšnje prestižne restavracije in vinoteke.
Naravna vina
Ekološka pridelava, maceracija belih sort, dolgo zorenje v majhnih in večjih sodih, naravni in stari postopki vinifikacije. Zdaj se toči letnik 2011, sauvignonasse k hladnim predjedem, malvazija ob zelenjavi, gardelin (sivi pinot) k ješprenju, rebula k paštam, quella in mora k bifteku, ortodox (verduc, rebula, malvazija, tokaj) za meditacijo po jedi.


Stracchino
Na vrtu se prepustite sezoni, ki se je poslovila od špargljev tako, da jim je dodala cvetove bučk in sir krminskih sosedov. Ker v Brdih ni več sirarjev, je kmetija Zoff na oni strani Collia, od koder je le nekaj dni star sir stracchino.
Skuta in travnik
Skuta, ki diši in cveti po briških travnikih, je s kmetije Orešnik iz Šentjošta. ”Olivno olje pa je naše,” doda Simona Klinec.


Bučkin štrudelj
Bučk je ostalo še za štrudelj, ki mu je chef dodal grahovo kremo in ocvrto baziliko. Če mislite, da se boste na domačiji, ki ima polne staje, preobjedli pršuta, šalam, pancete in larda, jih kar pojdite vonjat v klet.
Grahov toč
Grahov toč je dišal po domačem šalamu, ki pač ni isto kot salama, in beli polenti, ki je tukaj namesto kruha.


Ješprenj in pesa
Ješprenj rdeče barve hrusta, ko se topi, in ima vinski značaj. Ni čudno, da so zadnjič prišli Američani, ki jim ob Italijanih Aleks Klinec največ proda, in se začudili. ”Pa saj kuhaš še boljše kot vinariš!” Razumljivo, da jih je grdo pogledal. Ne boljše, temveč enako! Ta ješprenj ima barvo pese in svežino bučk, ima okus po lisičkah in dolgi pookus kompleksnosti ter mineralnosti. Toda, kar mu daje dušo in značaj je nežna trpkost, ki se sredi mehkobe grize, zato ves krožnik dobesedno oživi. Drobna in tanka stebla rdeče pese imajo velik učinek. z olivnim oljem in poprom, dobi preprosta jed kompleksno poanto. Velika jed, ki ima krepko telo in nežno dušo.
Bleki in zajec
Ko so natočili rebulo, ki je star briški ponos, Aleks Klinec pa njeno arhaičnost še poudarja s tem, da jo dela na stari način, brez sodobnih naprav, po dolgem zorenju v sodu brez filtracije v steklenico, je bil to znak za domače pašte. Bleki so bili z zajcem, rezanci pa s kopunom. Brez olepšav, brez teksturnih in barvnih dodatkov, brez kuharjevih vragolij, kot rebula, zelo arhaično, zelo iz vinograda …


Rezanci in kopun
Nekje vmes, med vini iz hrastovih, češnjevih in akacijevih sodov, je bila pašta, zaradi katere je bil kopun štiri ure na žerjavici vinske trte. Aleksovi kopuni se držijo stran od ograje, saj je vsak teden kakšen manj, toda zato je ragu po štirih urah majhnega ognja ”nefiltriran”, direktno in polnega, krepkega, prvinskega okusa, pretočen v usta.
Odprto ognjišče
Potem Aleks Klinec konča delo v kuhinji in si zaveže ruto okrog glave. Vzame velik pladenj z debelimi kosi mesa, ki jih je povaljal v vročem olju, da jih je ”zaprl”, medtem ko je čakal, da je trta na ognjišču naredila pravo žerjavico.


Goveji in svinjski file
Goveji file je s šparglji in lisičkami, svinjski medaljoni so s panceto, bučkami in tistimi stebli rdeče pese, ki so navdušili v ješprenju. To je za tiste, ki so morali tako dolgo čakati in ”prestati” zelenjavo, cvetice, žita, tradicijo, sosede, žlice …, preden so končno začeli rezati. A tako je tudi zaradi rdečih sort, ki so spodaj v velikih in hrastovih sodih. Quella je bazična, večinoma iz merlota, s toliko caberneta, franca in sauvignon,a kolikor je na ekološki kmetiji trt, mora pa paradna, le v najboljših letnikih, od katerih je 2009 zdaj na mizi, 2012 in 2015 pa še v sodih.
Sladice
Sladka rezina je brez moke, a s pistacijo in lešniki, torta je z jogurtom, jagodami in borovnicami, čokoladna krema pa s Prekmurjem. Da se Italijani čudijo, od kod bučno olje, v moussu in bučnice na njem, v Brdih. Takšna je briška duša, včasih hudomušna.


Dvajset let
Povsod so tudi skulpture, ki so jih tukaj pustili umetniki iz vsega sveta ter dvajset let poezije in vina.
Ekološka kmetija
Kmetija je ekološka. S šestih hektarjev so oranžno-naravna vina v kar sedemnajstih državah, med vinogradi pa se pasejo pujsi, race, kopuni in osli.

