Ošterija Klinec

Zelo preprosto, zelo dobro

Ko je Aleks Klinec pred davnimi leti tukaj začel Dneve poezije in vina, je bila v Brdih ena gostilna in nič postelj. Danes proti Medani in naokrog po Goriških Brdih občudujoče pogledujejo iz sosednjega Collia. Odkar so briški vinarji osvojili vinski svet, ves svet hodi v Brda, Medana pa je najbolj znana slovenska turistična vas, v katero vodi prava vinska božja pot. Gostiln in postelj je vsako jesen več, toda veter, ki pridno suši pršute in šalame, zaenkrat še uspešno kljubuje množičnosti. Tudi zato, ker je Klinec spet in še vedno le ošterija, ki ima široko odprta vrata, prostorno dvorišče, gostoljuben šank, dovolj prostora za žejne, lačne, vesele, otožne, osamljene in družabne, ter napis: ”Nimamo pizz, coca cole in pomfrita.”

Klinec je bil samozadostna domačija v Brdih, ker se kopuni iz raguja, mangalice iz larda in osli na kompostu nikjer niso pasli tako blizu. V današnjih (novih) časih je Klinec še vedno samozadosten – ko prideš, nočeš več nikamor drugam, saj se zdaj Klinec še bolj kot nekoč trudi, da ni vrhunska gostilna, pač pa le ošterija, v kateri je vse dobro.

Sredi Medane so najširša vrata v najbolj vinski slovenski vasi spet odprta, na dvorišču lačnim ponovno jemlje dih pogled do Dolomitov, na idilični terasi pod latnikom spet žubori od trkanja in cmokanja, z ognjišča, ki ga greje trta, spet vabijo vonjave ekološke kmetije. ”Novi Klinec je še vedno briška gostilna, v kateri se govori le s polnimi usti, ter domačija in ekološka kmetija, ki ob domačih mesninah ponuja še vse staro: skuto z bučnim oljem, rostbif ali goveji jezik za hladno, peperonato, ješprenj, joto, rezance z ličnicami ali njoke s kopunom za vmesno, in vampe, piščančja bedra ali svinjski vrat na žaru, goveji rep in teletino pod peko ali govejo zarebrnica za glavno. Vse zelo preprosto, toda vse zelo dobro.