Trgovina
Dvorišče je (še) za planince, toda že pri vratih tablice napovedujejo kulinarično doživetje. Ni čudno, torej, da lačni in radovedni gost najprej vstopi v Dragino trgovino z domačimi vložninami in gotovimi jedmi za domov.
Dimljena postrv
Sladoled dimljene postrvi z avokadom. Če smo prej rekli, da je v naših gostilnah preveč pozdravnih paštet, je še več nedomiselnih postrvjih uvodov. A Draga se ne skriva za ribičevim dimom, ki mu drugi sicer znajo dodati le ”solatke”. Sladoled namreč ni zamrznjena pašteta, temveč postrv tudi tako ohlajena ostaja ribja, saj jo dim dovolj nežno ”greje”. Vesela je tudi kombinacije avokada in rdeče pese, pri čemer ni zanemarljiva igra tekstur (polnozrnati hrustek, pesin reducirani kuli, pesin prah) in temperatur (avokadova pena in postrvji sladoled).
Divjačinske rezine
Divjačinske rezine, jurčkov sladoled, malina, gel maline, šalotke vložene v vinu, vložena gorčična semena. Lepa nadgradnja ”klasike”, ki je tukaj v gozdu (kot) doma in zato že takoj s prvim krožnikom razloži Dragino kulinarično zgodbo: domače, toda chefovsko. Meso je okusno in v čast divjačini, jurčkov sladoled ni le chefovsko izveden, temveč ima pomembno funkcijo pri izgradnji nadokusa jedi, k čemur pridno pomagajo najboljše prijateljice divjačinske ”surovosti” (nežnosti), maline. A tisto, kar res poskoči na 2 srčka, je v kislini, ki se tako dobro ujema s sladkostjo: vinsko-vložene šalotke in nežno-pikantna gorčična semena!
Pozdrav
Divjačinska pašteta, vložene lisičke in jurčki (oboje domače vlaganje). Pašteta je prepoznavno divjačinsko-krepko-polna. Tradicionalni Dragin pozdrav je tradicionalno okusen in gostoljuben; čeprav je paštet v pozdravih slovenskih gostiln preveč, pašteto nadgradijo vložnine in pomladni cvetovi. Več ni potrebno.
Šparglji
Špargljeva juha in mlečna pena. Očitno šparglji na Gorenjskem hitreje pogledajo v sonce; ker pa gre za sosede (domači šparglji iz okolice Begunj), je vse mogoče. Vključno s tem, da je v sezoni špargljev pri nas preveč juh iz njih, ki so ali preveč ”fine” (zaradi smetane), ali preveč ”grobe” (zaradi prekuhanja). Čeprav Draga juhe ne nadgrajuje, jo skuha zaradi svežine špargljev, zato si je vesel.
Morska rižota
Rižota z mlado špinačo in kozicami, škampova pena. Že če ti ”v gorah” ponudijo rižoto, si skeptičen, saj je dobra rižota preveč resna jed, da bi se radovedneži (dobrojedci) zadovoljili z njeno všečnostjo. Če pa gre še za kozice in škampovo peno, potem pa je bilo za naročilo kriva le Dragina ”skopost” na področju toplih predjedi. Toda! Čeprav morska rižota ne sodi med divjačino in postrvi, je dokazala, da je v Dragi vse mogoče, od Indije do Jadrana. Rižota z rižotnim rižem in morskim okusom, škampova pena pa za nadgradnjo, ki ne okrepi le morja, temveč tudi odpravi všečnost.
Jedilnica
Dragina jedilnica je domačno-vabljiva, s toplo pečjo, lepimi pogrinjki, sodom z buteljkami in sosedovo (Avsenikovo) glasbo.
Indijsko
Chana masala (čičerika) in rasma masala (fižol), modri riž na sredini (z zelišči in zelenjavo). Če tako preprosti jedi v tako ”neprimernem” okolju presenetita mesojedce, da si ju ne poželijo le za prilogo, in vegetarijance, da jim nista le izgovor za sitost, potem kar ne gre le za eksotiko. Preprostost namreč pomeni, da bi Indijci, če bi se šli planince, pohvalili: ”Domače!”, lokalci pa se ne ustrašijo eksotike, a vseeno dobijo z njo dovolj (indijske) drugačnosti. Seveda, gre za začimbe in začinjanje; prve so dovolj kakovostne in avtentične, drugo pa je dovolj omiljeno, da naši nežni jeziki ne zgorijo. Skratka, zakaj pa ne?! Še posebej, ker tudi indijski kuhar (pravzaprav sta že dva) zna kuhati, Dragin chef pa mu dovoli asistirati.
Postrv
File rdeče postrvi v koruzni moki s praženimi mandlji, ajdova kaša z jabolki in jurčki, jabolka, brusnični džem. Postrvi so Dragina tradicija. To pomeni, da jih imajo radi tradicionalni jedci, ki od njih ne pričakujejo presenečenj, temveč želijo vedno (in povsod) enako. Ko skuša Draga zdaj, ko ni več (le) tradicionalna, temveč vedno bolj sodobna, zadovoljiti oboje, stare tradicionaliste in nove radovedneže, to pri postrvi, hišni specialiteti, naredi dovolj spretno, da so oboji zadovoljni. Zato so tradicionalisti veseli, ker dobijo hrustljavo postrv in sočno kašo, radovedneži pa, ker postrv ni le hrustljava, temveč je tudi sočna (ni izsušena, kot je navada pri hišnih postrvih, ki sicer hrustajo, a so brez okusa), kaša pa ni le gobje-težka, temveč tudi jabolčno-osvežilna, spretno pa ju povezuje tudi brusnični džem.
Divji prašič
Divji prašič, domači žlikrofi iz rdeče pese polnjeni s krompirjem in zaseko, pire pečene cvetače, naravna omaka z brusnicami, vložena zelenjava. Točno to in tako potrebuje jed, zaradi katere je izlet v Drago v užitek! Ker si pri tej jedi vesel, da si lačen, saj boš po njej veselo sit, hkrati pa uživaš v njenem udobju, saj te nauči, da je meso divjega prašiča sicer vedno na suhi strani, a je ta omaka tako bogata, a vseeno sadna, ti žlikrofi tako pravi (oblika, krompir, zaseka), a vseeno tako Dragini (rdeča pesa), in ta priloga tako chefovska, ker je pire ”pečen”, zelenjava pa vložena (osvežitev ”trde” divjačine). Ne, ”težka” omaka ni problem, če je sredi gozda.
Sladko indijsko
Cmočki narejeni iz kozjega sira, masla in moke, nato ocvrti in položeni v sladkorni sirup, lešnikov drobljenec in mango jogurt. Ko je natakar rekel, da je za indijsko sladico ”ocvrt sir”, je bila skepsa vsaj tako močna kot po njej zadovoljstvo! To nista eksotika in drugačnost, to je ”le” pravi primer sodobnosti in globalnosti.
Štruklji
Pirini skutini štruklji, domač orehov sladoled, domača borovničeva marmelada, lešnikov drobljenec. Prav je, da so (v takšni domači gostilni) štruklji, in prav je, da so (po takšnih jedeh) tudi štruklji za (najmanj) 1 srček. Klasično-dobri štruklji so iz pire, klasična spremljava pa ni le okrasek, saj je vse domače in s prepoznavnim okusom; z orehi in lešniki štruklji niso le klasično-skutni, z domačo marmelado borovnice niso le okrasek.
