Ocena: 2 srčka
Gostilna na gradu je bila pred desetimi leti ”zgrajena” za zadovoljstvo gostov, ne pa za odličnost jedi (in gostov). Njena zgodba je bila v tem, da je nasitila dobro voljo. In tako je še vedno, čeprav s čisto drugimi jedmi v drugačnih časih.
Ocena: 2 srčka
Vsak grad (Jezerški so tudi na Blejskem) zahteva svoje, Ljubljanski, ker je prestolniški, pa še posebej. Zato to ni navadna gostilna, pa čeprav je (tudi) za navadne ljudi, in zato je še vedno gostilna, pa čeprav je amuse bouche tako fin. Toda to je gostoljubje, pa čeprav se meri v hodih. Toda ti hodi so za velik, širen, bogat, raznolik izlet, pa čeprav je Slovenija tako majhna. Zato si tako zadovoljen, da si vesel, pravzaprav že kar srečen, ker vse to dobiš v gostilni!
Ocena: 2 srčka
Če je gostilni dovolj zadovoljstvo, pa grad zahteva odličnost. In ta je v vsaki jedi, ker so te jedi skrbno načrtovane (sestavine, njihova kakovost, kombinacije, zgodba, tradicija, sodobnost) in spretno izvedene (videz, okusi, nadokus). Resda to zaradi ekonomičnosti in racionalizacije ne pomeni le, da na Gradu okusiš vso Slovenijo, temveč tudi, da v eni gostilni okusiš vse Jezerškove … Toda zato je na enem jedilnem listu, ki sploh ni velik, dolg, obširen, toliko zanimivega, da so celo tri gostilne (trije obiski) premalo za potešitev radovednosti. Zato je ponudba lahko tako sezonska, da je tako sezonskih malo pri nas, in tako pestra, da ne vemo, če imajo še kje toliko živali na tako malo straneh, ob tem pa je dejansko poudarek na zelenjavi.
Ambient
Pisanost jedilnice se značaju in nivoju Gostilne nikoli ni podala, oziroma je resnosti njenega kulinaričnega koncepta dodajala pač sodobno všečnost. Zato je prava gostilna pod oboki, ki skozi elegantno steklo gledajo sodobno in z okusom obnovljeni Grad, in na ploščadi, na kateri se skupaj brezskrbno igrajo otroci in skrbno obedujejo grajski obiskovalci.
Ponudba
Jedilni list ni predolg, čeprav ima veliko jedi. Jedilni list je zelo sezonski, čeprav ima tudi stalne jedi. In jedilni list je zelo avtorski, čeprav so jedi polne tradicije in so na njem tudi klasične slovensko-gostilniške jedi.
Pozdrav
V kozarcu je v dim ujeto spenjeno maslo s solnim cvetom. Ko odpreš, dim pomaga tako maslu kot apetitu. Pa čeprav lahko odpreš šele, ko v ustih spoznaš ješprenjev čips s sladoledom pečenega krompirja in črno deteljo ter kruh z drožmi s patejem gosjih jeter in rezino črnega tartufa. Oboje je pravi amuse bouche, ker predstavi filozofijo gostilne (Okusiti Slovenijo) in znanje chefa.
Kruh
Bombetke, treh vrst, bela, ajdova in temna pšenična z makom in sezamom); zelo dobre in sveže (dopečene).
Goveji jezik in hren
Dimljen goveji jezik, hrenov sladoled, marinirana hruška, solatka, bučni kreker in malinov preliv, sveže maline. Nadgradnja klasike, ki je v vsaki gostilni, čeprav podobnosti dejansko sploh ni. Prava igra okusov, tekstur, oblik, arom, uspešen prispevek jeseni (hruška), predvsem pa dokaz, da jezik ni dober le takrat, če se utaplja v bučnem olju in čebuli.
Rdeča pesa in ajda
Žepki z rdečo peso polnjeni s skuto iz surovega mleka z ajdovo kašo in orehi, humus korenja, rdeče zelje, kokice ajdove kaše, zeliščno olje. Krožnik je lep, barvno, oblikovno, dekorativno, sestavine so sezonske, zavedne (slovenske), kombinacije učinkovite, ne le barvno, tudi v okusu in teksturno.
Veganska pita
Mini pita s sezonskimi sadeži (bučke in češnjev paradižnik), cvetačna krema, mlada solatka, pražena sončnična semena. Z izvrstnim olivnim oljem (Lisjak) in ščepcem popra se v ustih mletje spremeni v topljenje. Oživi! Po svoje to ni prav, saj si avtor tako ni zamislil, a jedec je vesel, ker mu je pomagal.
Raki in ohrovt
Polnjene hišne testenine s skuto, polento in sušenimi paradižniki, okisani ohrovt, rakova krema in sirovi hrustljavčki iz sira Tolminc. Ne veš, da je lahko bonbon tudi slan tako ”sladek”, dokler ne poskusiš tega … Mojstrska hišna testenina, tako zaradi ideje kot izvedbe. Takšne testenine si zapomniš; zato, ker sploh niso testenine, ki jih imajo vsi, temveč hišna specialiteta, ki jo ima le Grad (pravzaprav le Jezerški).
Kunec, pujs in leča
Nadevane kunčje kračke s pečenico, črna leča s suhimi slivami in jesensko bučo, krema sladkega krompirja in brstični ohrovt, pena iz odrezkov kunca in pečenic. V čem je to slovensko? V tem, da je včasih ”vsak” Slovenec ob vrtu in kurniku imel še nekaj zajčjih predalnikov, pečenica pa je še zdaj ponos vsakega pravega gospodarja. Če k temu dodamo iz ozimnice še suhe slive in bučo, je pena iz odrezkov za pravo slovensko dušo, zato mlademu chefu brez težav odpustimo ”sladko” kremo. Odlika jedi na Gradu je ravno v tem – da se iz vsake da razviti vsaj tako dobro slovensko zgodbo!
Lička divjega prašiča
Ragu ličnic divjega prašiča z gomoljno zelenjavo, češplov cmok, ribezova marmelada in sveži ribez. Za glavno jed ne pričakuješ ”golaža”, a ti je potem zato še bolj všeč, saj zadnje čase imajo lička vsi, dobre omake pa vsem manjkajo.
Jogurt in grozdje
Blazinica grškega jogurta z grozdnim želejem in mandljevim biskvitom, sorbet grozdja in meringa. Po imenu sodeč ne pričakuješ, da bo tako dobro. Po svoje monotono, po barvi in sestavinah, toda oblikovno zato zelo decentno in po okusih celo razburljivo. Slaščičarsko sicer, torej odmrznjeno, toda sezonsko in, predvsem, primerno lahek zaključek, predvsem brez penic in kremic, s katerimi dandanes žal ne skoparijo sodobne sladice, večhodne večerje.
Skuta in hruška
Ljubljanske skutne palačinke s pehtranom, hruškov sladoled in sveža hruška. Stalnica na jedilniku, ki jo je vsaka generacija grajskih upravnikov sicer delala malo po svoje, a vse so bile razlog polnih izletov z vzpenjačo. Tudi te, ki so bolj jajčni sufle (iz mafina) kot gostilniške palačinke, vendar s prepoznavnim nadokusom (skutnih palačink), bodo pomagale županovemu proračunu.
Vinska spremljava
Za aperitiv pravilno ohlajena penina Vaneja rose, Steyer, v kupah (Movia). K rdeči pesi Sivi pinot 2019, Tilia. K rakom in ohrovtu Beli pinot 2015, Kabaj. K zajčji ruladi s pečenico Teodor rosso 2014, Marjan Simčič. Za konec grenčica Budič. Zanjo Ambra 2017, Movia.
