Gostilna Termika

Termika je nastala iz recepcije kampa, oziroma kot logična posledica preživljanja aktivnih trenutkov v Lijaku. S terase je tako lep razgled, da ne le zažeja, temveč vzbudi tudi apetit. Termika bi lahko tukaj obstala in raztegnila ”leskovački” žar čez ves teden, a njene fine ambicije segajo precej višje, zato termiko, zaradi katere bivaš, skačeš, hodiš, kolesariš, tudi okušaš. In ugotoviš, da to sploh ni kamp, saj ima kamin, sploh ni gostilna, saj ima ponudbo fine restavracije, sploh ni restavracija, saj ima ambient stanovanja, sploh ni dnevna soba, saj je tudi vinski bar, sploh ni čas le za hitro kosilo, zato po ajdovi kaši s škampi in brancinom pred novim skokom najdeš še prostor za kremo iz kravje skute in kozjega sira, s slivovo marmelado ter figami in orehi v medu vred.

Solata s solkanskim radičem, suhimi figami, grozdjem in kozjim sirom.

Njoki na sirovem fondiju s tartufovim maslom in na vrhu čipka s sipinim črnilom. V tej preprosti jedi je zmagala spretno narejena sirova omaka, ker takšna fonduta pri nas ne uspe velikokrat. Malo sestavin, toda zato čisti okus, s primerno nadvlado sira.

Pečen file brancina z ajdovo kašo v morski omaki s solkanskim radičem. Za ”po željah”! Zato, ker bi povsod drugje pričakoval ajdovo kašo, a si je ravno zato tam, kjer jo pripravljajo na vedno enak način, ne bi naročil. Tukaj pa ni le z brancinom, temveč so v njej namesto dolgočasnih gob škampi! Zato se izkaže kot prava primorska jed!

Čokoladni souffle, gozdni sadeži v omaki, marinirane jagode s pistacijo, čokoladna krema. Čeprav smo mnenja, da v naših gostilnah zaradi toliko suflejev že vlada sladek dolgčas, je bil ta souffle vsaj brez napak (in s tekočo sredico).

Na mizi sta dva lista, na vsakem je več hodov (4 in 5) ”termičnih okusov” v obliki sezonskih in chefovsko spisanih menijev. Za hitre so mesni, ribji ali vegetarijanski krožniki, za tematske pa so v četrtek sveže ribe, v petek se chef druži z lokalnimi kmeti, sobota je dan za žar, nedelja pa za družinsko veselje.