Hotel
Družina Plesnik živi v Logarski dolini že od leta 1426. Prvi družinski hotel je Franc Plesnik odprl 1932. Sedanji hotel je bil prvič prenovljen 1995, drugič 2016. Takrat je prejel tudi prestižno nagrado Luxury Travel Guide za najboljši butični hotel na svetu.
Logarska dolina
Odlepi oči. Odgrni zavese. Odpri okna. Zadihaj s polnimi pljuči. In se razglej do konca sveta … Ker to je šele začetek doživetij današnjega čudovitega dne.
Pozdrav
S pozdravom se chef predstavi, kako razmišlja, kaj zna, kako bo nadaljeval. Ni potrebno, da je veliko, pomembno je, da so grižljaji v chefovem pozdravu chefovski. Tukaj so tri ideje.
Smuč in ožgani por nadgradijo zelišča in sok, za katerega poskrbijo vsi zbrani v majhnem grižljaju z veliko osvežilnega okusa.
Jelenov tatar na riževem čipsu nadgradi ‘gozdna’ marmelada, ki nas opomni, kje smo – sredi še vedno naravne narave.
Kocka tlačenke in na vrhu krema pečenega jabolka ter ocvrt peteršiljev list. Ta pozdrav bi v Plesniku lahko prodajati tudi za slovo – za domov!
Postrv
Hladno dimljena postrv na čemaževem piškotu, v sredini hrenova krema in zeliščno olje, vloženi čemaževi popki. Kombinacija s piškotom, ki je povrhu še ‘česnast’, je osvežilna v smislu drugačnosti, saj postrvi v naših gostilnah rade rešujejo zagato lokalnosti, sladkovodnosti, praktičnosti. Čemaž in piškotek pa sta dobra podlaga (tudi) za razmislek, kako s tem nadaljevati. Čeprav je čemaž znanilec pomladi, ga ne zraste le preveč, temveč je tudi širše kulinarično uporaben, da bi ga rezervirali zgolj za juho. Povrhu v Logarski dolini, ki je znana po gozdovih, ne pa po njivah. Zato je vse, kar tukaj zrase, potrebno čim bolj raznovrstno in celoletno uporabiti. Postrvi je to všeč. Zakaj, torej, ne bi bilo njenim gostom?!
Tatar
Goveji tatar in okisane lisičke, vejica rmana. Vse, kar mora biti v tatarcu, čeprav čisto drugače. Že pogled, ki se razlikuje tako od generičnih, trgovinskih in lažnih tatarcev, polnih dodatkov za barvo in obstojnost, kot od chefovskih, ki na račun aromatov in začimbnosti poudarjajo kakovost (zrelost) mesa. Nekje vmes pa so klasični tatarci, ki jih natakar iz nastrgane pljučne s pomočjo vsaj desetih aromatičnih prilog zmeša pred gostom. A za to pač ni časa in cene na hotelski večerji … Zato je JB-jev tatarec pameten – klasične začimbe so zmešane v kuhinji v majonezo! Na opečenem kosu dobre pogače, v kateri je dovolj oljčnega olja in še masla, da tatarca ni potrebno podmazati, sploh ne opaziš – razlike. Oziroma, jo ravno zato opaziš.
Štrukelj
Luštrekov štrukelj na peni pečenega krompirja, na vrhu zeljna solata in okisani luštrekovi cvetovi. Kdo tega nima rad? Nihče se ne javi … Logično, to je jed, ki je vzorčna! Zato, ker naši in tuji iščejo štruklje, povsod pa dobijo enake ali vsaj podobne. Ti luštrekovi, ki so tako penasto mehki in posebno-okusni, pa so tradicionalni in sodobni hkrati.
Raviol
Raviol polnjen z dimljeno postrvjo, jabolčni gel, hrenova omaka, drobnjakovo olje, postrvji kaviar. Brez raviolov fini scenosled že dolgo ne more. Ne, ker bi hotel oponašati italijansko hrano za dušo, tudi ne (le), ker bi hotel plavati s tokom priljubljenosti a la dolce vita, temveč zaradi vsestranskosti polnjenih testenin: ‘enako’ testo in neusahljiv vir za oblikovanje, nadev, prilogo, omako, dekoracijo. Plesnikova chefa – vir Janez Bratovž, izvedba in poustvarjanje Tom Čopar – pri ‘svojem’ raviolu to dobro izkoristita; dimljena postrv je vedno lahko (tudi) lokalna, vedno prepoznavna in vedno pripravljena (v hladilniku); hrenova omaka (pikantnost, osvežilnost) je vedno njeno ‘naravno’n okolje; in postrvje ikre so vedno lepa dekoracija. Toda je še pika na i – jabolčni gel! Ko ga ujame vsak grižljaj, je preprosto boljše!
Jagnje
Jagnječje stegno, obrnjenek, pečena čebula v temnem pivu, gel kislega mleka, ajdove kokice. Manj je več, oziroma malo elementov na krožniku, zato pa toliko več okusa v ustih. Glavna jed se odlikuje z odličnostjo sestavin, solčavski jagenjček je iz pravega kosa, preprosto čebulo pivska zapečenost povzdigne v fino, obrnjenek iz ajdove moke, na maslu popražene in nato z jajcem spečene, pa je za – spomin. Vrnil se boš, namreč, zaradi njega!
Sladko
Ko se prijetno utrujeni pohodniki in izletniki čez dan ustavijo na Plesnikovi terasi ob naravnem jezeru, si moči najhitreje povrnejo s sladkanjem. Medeno pecivo s cimetovo kremo je polnjeno z jabolki, sirov penasti kolaček pa z borovnicami. A favorit je še vedno, že desetletja, jabolčni zavitek. Ker pa stare Plesnikove kuharice, ki ga je raztegovala čez največjo mizo, ni več, se ga je ‘moral’ lotiti chef. Janez Bratovž je zanj na maslu dolgo pražil drobtine, nato pa ob njih med jabolka zamešal še sladko skuto.
Sirnek
Sir je po kulinaričnih pravilih pred sladico, toda potem je po njej potrebno še drobno pecivo (petit fours). Tukaj na koncu Logarske doline pa nas jutri čaka toliko aktivnosti v naravi, da si ne smemo privoščiti pretežkega spanja. Zato se pri Plesniku konča po starih običajih, s pikantnim solčavskim sirnekom iz fermentirane skute, ki ga mladi Plesnikov chef postreže osebno, v družbi jabolčnih krhljev, pečenih v maslu in medu. Pa smo vsi zadovoljni, pravila, običaji in vsi mi, ki komaj čakamo, da zjutraj odpremo okno svežemu razgledu.