Ocena: 2 srčka
Herbelierjeva kulinarična ponudba je iskrena! Te jedi se ne pretvarjajo, da so nekaj več, ne kitijo se, da so lepe, ne hvalijo se, da so modne, ne kričijo z barvami, krožniki, oblikami, sploh pa ne skačejo s cenami. Zato so iskrene, ker so takšne do jedcev, sestavin, okolja, zelišč, Toplic, Roga, veselja. Točno, to so vesele jedi, a ne na začetku, temveč na koncu.


Ocena: 2 srčka
Ne smejijo se kar vsevprek in na pamet, temveč od jedca želijo pozornost, celo spoštovanje, nočejo, da jih le gleda, zatem pa golta, hočejo, da jih posluša, kaj mu pripovedujejo, od kod so, kje rastejo, kako dišijo, da jih okuša, skratka, in se šele potem, ko jih spozna, veseli z njimi. Zato se vanje ne zaljubiš (na prvi pogled), a ravno zato jih imaš rad. Zato (ker) so iskrene!
Ocena: 2 srčka
Čeprav se Gregorčičeve jedi trudijo (tudi) z obliko, te ta lahko zavede. Ta je kot hotel, ki z gostoljubjem prikriva svoja leta. Zato moraš prebrati Brbučeva prijazna opozorila, da ne slišiš škripanja stopnic. Zato moraš okušati Robijevo lokalno-zeliščno zgodbo, da te ne zavede moder rob na staro-hotelskem porcelanu. Zato je bistveno, kar je na koncu, ne na začetku, če se ti sprva zdi, da je tako dobro, da je za srček, ne le Nasmeh, si na koncu tako dobre volje, da ni bilo doživetje le popoldan v pragozdu, temveč tudi zvečer v jedilnici.


Kočevski rog
Potrebno je hitro vstati, v Sušici spoznati prijazno pošast, v Kočevskem rogu pa bojazljivega medveda, spotoma nabrati travniška zelišča, z njihovo pomočjo preživeti v pragozdu, kolesariti po brezpotjih, se odpočiti v tisočletnih toplicah in se na koncu v zeliščnih sobah lepo obleči za večerjo, ki zdraviliško-doživljajsko-aktivno zgodbo še tako kulinarično zaokroži, da tudi Dolenjske Toplice niso več dolgočasne, hotel Herbelier pa ne več le za spanje, temveč za aktivnost.
Pozdrav
Pozdrav iz kuhinje pove vse; kako chef razmišlja, kaj ima rad in kaj zna! Ritnico krškopoljca je našel v Šentjerneju, zato je ritnca in dimljena. Dodal ji je fižol, po dolenjsko, kot matevževo kremo, po štajersko, s pravim kebrom, mariniranim z ”nepravim” bučnim oljem, ker je z dolenjske kmetije Karlovček.


Rdeča postrv
File rdeče postrvi ribogojstva Goričar je hladno dimljen, zato je v ustih še tako čvrst, da jeziku pride prav trojka melancanovih tekstur. Jajčevcu v pireju, popečenem in mariniranem, cvetovi rukole dodajo barvo, limonov sok pa živahnost, zato je tej jedi prevelik le krožnik.
Goveji jezik
Goveji jezik z žajnofom (ženof, gorčična semena, fermentirana v vinu), s skuto z gorčičnimi semeni, opečencem, peteršiljevimi drobtinami in dehidriranim listom rdeče pese je stalnica v Gregorčičevem jedilniku, kar je logično, saj zelo dobro predstavi Herbelier. To je lokalno, zeliščno, naravno, dolenjsko in Robijevo! Zato je dobro in okusno. A zato bi na drugi lokaciji staro-hotelski podkrožnik z modrim robom deloval nerodno … Tukaj pa je to iskreno!


Bučke, bazilika
Pravzaprav je vsaka jed takšna. Preden jo začneš soditi, se moraš potopiti vanjo! Bučkino juho z baziliko, zelo bazično in s tem preprosto, nadgradita spretnost in logičnost, torej zakuha iz bučk (marinirane in dehidrirane) in bazilike (ocvrte). Mandljev teksturni dodatek z aromo praženosti je dobrodošel.
Ajdova kaša
Tudi ajdova kaša deluje razstavljeno le očem, saj je veselje ”iskati” črno lečo v ”enolončnici”, v kateri pa zaradi kombinatorike okusov ni težko najti sozvočja čvrstosti dišečih lisičk in hrustljavosti potopljenega špeha. Kapucinka s cvetom in listom potrjuje Herbelierjevo zgodbo, ocvrti laski korenja pa iskrenost njegove nostalgije.


Hišne krpice
Ko ves čas dobro ješ, ker je izvedba za srček, kombinacije, okusi, izbor sestavin in iskrenost zgodbe pa vzbujajo ”sume” o dveh, te o slednjem dokončno prepričajo hišne polnjene krpice s skuto. Najboljša jed, ker najboljše pove, da drugim jedem pravzaprav nič ne manjka, a vseeno nimajo tega, kar imajo krpice. Spodaj je omaka iz paprike začinjena s kajenskim poprom, kar ”zbudi”, na vrhu je dimljeni som (Goričar), ki jed pusti v trajnem spominu. Še dehidrirana zelena, ki vidno deluje uvelo, tega ne zmoti. Še malo zeliščnega olja, še malo zelišč in si srečen.
Sorbet
Sorbet iz češenj v kombinaciji s kardamomom ne odstopa od pravila. Pomemben je predvsem pri tej ”živi” hrani, ki pozna toliko zelišč, okusov, sestavin. Sezonsko-osvežilen sorbet, ki očisti boljše kot marsikje!


Jelenov hrbet
Jelenov hrbet v omaki iz čokolade in brinja, pečena polenta s skuto, korenčkov pire, koruzni drobljenec, sotiran stročji fižol z orehi. Če je hodov manj, je to vrhunec večerje. Sicer pa zanj ostani zbran, saj je večplasten in zato zahteven. To ni divjačina, ki na vsakem krožniku dominira, temveč je kompleksna jed, ki jo sestavlja več ”hodov”. Nasvet jedcu: glavna je divjačinska mehkoba v čokoladi in brinju, z lepotnim dodatkom korenčkove kreme.
Mladi sir
Mladi sir domačije Gril, olive, paradižnik, bazilika.


Kavni parfait
Kavni parfait, vanilijeva krema, čokoladni drobljenec, sveža meta. Kombinacija s pivom (Black Jack Stout pivovarne Vizir) je učinkovita in se ”avanturistično” vključuje v celotno Herbelierjevo lokalno zgodbo.
Keksi
Domači keks, ob zadnjem kozarcu vina.


Vinska spremljava
Osredotočenost na lokalne/Dolenjska-regionalne/Posavje vinarje, ob poznavalski predstavitvi vin in vinarjev, je dodatni razlog, da se je v Oštariji dobro odločiti za – najdaljši chefov meni.
- Aperitiv in pozdrav: penina Mario natur, Keltis, magnum, (chardonnay in rumeni plavec), pet nat.
- Hladno dimljena postrv: ”cvičkova” Kraljevina 2018, Šturm.
- Goveji jezik: iz velikih sodov Zeleni silvanec 2017, Frelih.
- Ajdova kaša, hišne testenine: oranžna/jantarna Oljevina jantaar 2015, Malipachi.
Jelenov hrbet: iz barikov Modri pinot 2013, Šturm. - Kavni parfait: pivo Black Jack Stout pivovarne Vizir.
