Ošterija
Sredi Medane so najširša vrata v najbolj vinski slovenski vasi spet odprta, na dvorišču lačnim ponovno jemlje dih pogled do Dolomitov, na idilični terasi pod latnikom spet žubori od trkanja in cmokanja, z ognjišča, ki ga greje trta, spet vabijo vonjave ekološke kmetije.
Klinec je bil najboljša ošterija v Brdih, ker se ”kopuni iz raguja, mangalice iz larda in osli na kompostu” nikjer niso pasli tako blizu. V današnjih (novih) časih je takšna samozadostnost domačije-kmetije-ošterije še bolj pomembna in posebna. Zato, ko si vesel, ker je Klinec v Medani spet odprt, najprej potočiš solzo Simoni v spomin, a potem si srečen, ker je spet po starem. Pravzaprav se Ošterija Klinec 2.0 še bolj kot nekoč trudi, da ni vrhunska gostilna, pač pa je v njej ”le” vse dobro!
Vino in hrana
Klinec ni modna gostilna, čeprav je in, če ste tam. Klinec ne raziskuje in kreira, čeprav še niste pili iz takšnih sodov. Klinec ni za vsak dan, čeprav je tam vedno prijetno. Tudi ”novi” Klinec ni le hrana, čeprav se boste tako najedli, da boste potem v polnih Brdih spet iskali prazno posteljo.
Pet let
Osemnajstkilogramska taca je gosto marmorirana, z debelo in sladko maščobo, ki je zorela na tem razgledu kar pet let. Škoda, da je gostov na vrtu preveč, domačih za šankom pa premalo, da bi ga rezali na roko. Ampak, ko ga (spet) bodo, bom enkrat šel h Klincem samo na pršut! Trgal bom fete po dolgem in jim pustil, da se bodo topile na jeziku in da se ga bom preobjedel. Da me potem ne bo zamikalo naročiti ga povsod …
Srce
Ko tako blizu zrase tako veliko (volovsko) srce, je v njem toliko umamija, da je z mocarelo od ”soseda” Zoffa in s kruhom od ”zemljaka” Pagne tukaj na meji v posmeh vsemu, kar se čez imenuje ”caprese”, pri nas pa ”domači” paradižnik.
Vrat
Saj na trtni žerjavici mamljivo cvrči tudi debela fjorentina, ki je lahko kar za štiri, a ko si lačen, si ful sebičen, kajne, zato si vesel takšnega vratnega svinjskega stejka, ker je ob njem prav takšen pražen krompir, kot ga imaš rad, in peperonata, kot se je spomniš. Preprosto dobro!
Rep
Pod peko se v ošteriji dolgo cmari teletina, ker potem je njen krompir tako dober, in govedina, ker je od nje le – rep. S tem pa se besedičenje konča, saj se začne resno delo. Kdo bo vse te sladke kosti, mehek hrustanec, celo nekaj mesa in čim več omake ter v njej opite bele polente, bolj oglodal?
Kost
Presodite sami!
Sicer pa ”novi” Klinec ponuja ob domačih mesninah in izbranih sirih še: bučke v jajčni kremi, skuto z bučnim oljem, roastbeef, svinjski vrat z bučkami za hladno, peperonato, ješprenj z zelenjavo, testenine s pršutom, njoke s kopunom za primi, vampi, piščančja bedra na žaru, teletino pod peko in govejo zarebrnica za glavno.
Tiramisu
Kjer je (tako) preprosto dobro in so slovenski vinogradi na tej in oni strani, je za sladico lahko le tiramisu. Če je iz kozarca, da je ves le zame!
Vino
Pod nogami so v kleti akacijevi, češnjevi, murvini in hrastovi sodi, na mizi pa le naravno. Ker ima ekološka kmetija Aleksa Klinca le 6,5 hektarjev, je peneče od prijateljev (Emeran Reya, Ščurek, Čotar), mirno pa je s pajčevino: Jakot 2020, malvazija 2019, Gardelin 2020, rebula od 2020 do 2015, Ortodox 2013, chardonnay 2002 in 2003; rdeči Quela 2018 in Mora 2012. In še somišljeniki: Bužinel, Nando, Švara, Čotar, Zorjan. Nikjer ni takšne vinske degustacije ob praženem krompirju in peperonati!
