Ošterija
Sredi Medane so najširša vrata v najbolj vinski slovenski vasi spet odprta, na dvorišču lačnim ponovno jemlje dih pogled do Dolomitov, na idilični terasi pod latnikom spet žubori od trkanja in cmokanja, z ognjišča, ki ga greje trta, spet vabijo vonjave ekološke kmetije.
Klinec je bil najboljša ošterija v Brdih, ker se ”kopuni iz raguja, mangalice iz larda in osli na kompostu” nikjer niso pasli tako blizu. Zato, ko si vesel, ker je Klinec v Medani spet odprt, najprej potočiš solzo Simoni v spomin, a potem si srečen, ker je vse drugo spet po starem. Pravzaprav se Ošterija Klinec 2.0 še bolj kot nekoč trudi, da ni vrhunska gostilna, pač pa je v njej ”le” vse dobro!
Domačija
Ošterija Klinec je spet odprta, ker se v njej za gospodarja ob očetu Aleksu uči že sin Martin Klinec.
Gostilna
Ko je Aleks Klinec pred davnimi leti tukaj začel Dneve poezije in vina, je bila v Brdih ena gostilna in nič postelj. Danes proti Medani in naokrog po Goriških Brdih občudujoče pogledujejo iz sosednjega Collia. Odkar so briški vinarji osvojili vinski svet, ves svet hodi v Brda, kjer je zato ponudba pestra in raznolika. Vse je, le preproste, stare, domačne, iskrene, briške gostilne (v Medani) več let ni bilo; ošterije, ki ima široko odprta vrata, prostorno dvorišče, gostoljuben šank in dovolj prostora za žejne, lačne, vesele, otožne, osamljene in družabne. Zdaj (od poletja 2025) so široke dveri domačije ob cerkvi sredi Medane spet odprte, na njih pa še vedno s kredo piše: ”Nimamo pizz, coca cole in pomfrita.”
”Novi” Klinec ob domačih mesninah in izbranih sirih ponuja vse ”staro”: skuto z bučnim oljem, roastbeef ali svinjski vrat z bučkami za hladno, peperonato, ješprenj z zelenjavo, testenine s pršutom ali njoke s kopunom za vmesno, in vampe, piščančja bedra na žaru, svinjski vrat na žaru, goveji rep in teletino pod peko ali govejo zarebrnica za glavno.
Vino in hrana
Klinec ni modna gostilna, čeprav je in, če ste tam. Klinec ne raziskuje in kreira, čeprav še niste pili iz takšnih sodov. Klinec ni za vsak dan, čeprav je tam vedno prijetno. Tudi ”novi” Klinec ni le hrana, čeprav se boste tako najedli, da boste potem v polnih Brdih spet iskali prazno posteljo.
Oljčno olje
Čeprav se v nosnicah drenjajo vonjave pršuta in podpeke, je takoj mir, ko na mizo (jeseni) k prvemu poćirku postavijo krožnik rumeno-zelenkastega zlata. Domače oljčno olje so stisnili šele pred nekaj dnevi in z drožastim kruhom je krožnik v trenutku – čist.
Pršut
Osemnajstkilogramska taca je gosto marmorirana, z debelo in sladko maščobo, ki je zorela na tem razgledu kar pet let.
Enkrat bom šel h Klincu samo na pršut! Trgal bom fete po dolgem in jim pustil, da se bodo topile na jeziku. Preobjedel se ga bom, da me potem ne bo več mikalo naročati ga povsod …
Domače mesnine
Ošterija je domačija in ekološka kmetija, zato se fete pršuta, prate (hrbet), vratovine in pancete na krožniku trgajo po dolgem, na jeziku pa topijo počez.
Jezik
Goveji jezik je kuhan, mariniran, zrezan in zvit okrog smetanovega hrena. Spodaj je zgolj rahlo obarjena in tanko zlistana rdeča pesa. Posip granatnega jabolka zaokroži jezik na jeziku.
Srce
Ko tako blizu zraste tako veliko (volovsko) srce, je v njem toliko umamija, da je z mocarelo od ”soseda” Zoffa in s kruhom od ”zemljaka” Pagne tukaj na meji v posmeh vsemu, kar se čez imenuje ”caprese”, pri nas pa ”domači” paradižnik.
Peperonata
Peperonata (na oljčnem olju z mediteranskimi zelišči dušena paprika s paradižnikom, jajčevci, čebulo in česnom) je marsikje, a redkokje prava. Zato, ker ni tako debelo zrezana in tako nežno pražena ter aromatično dušena, zato, ker je marsikje le priloga, ki barva krožnik in mesu jemlje prostor, tukaj pa je s popečeno belo polento samostojna predjed, ki lahko spremlja le kozarec vina, ali pa cel scenosled preproste domačnosti.
Kopun
Vse je domače, kopun in njoki! S tem smo polnih ust vse povedali. Točno, Ošterija je briška gostilna, v kateri se govori le s polnimi usti.
Ličnice
Dobro, da je konkurenca pri podpeki tako velika, da so goveja lička iz nje raje z domačimi širokimi rezanci kot pa s solato (v glavni jedi). Na ekološki kmetiji pujsi sicer ne zobajo več grozdja, a osel še dela kompost, kopuni pa kosijo travo. Zato je še vedno samozadostna, saj ko prideš, nočeš več nikamor drugam.
Vampi
Gospodar jih je trikrat na teden. Zato gostje komaj čakajo, če jim še kaj pusti.
Goveji rep
Pod peko se v Ošteriji dolgo cmari teletina, ker potem je njen krompir tako dober, in govedina, ker je od nje le – rep. S tem pa se besedičenje konča, saj se začne resno delo. Kdo bo vse te sladke kosti, mehek hrustanec, celo nekaj mesa in čim več omake, bolj oglodal?
Goveji rep
Presodite sami!
Teletina
Teletina se je pod peko dolgo mehčala s korenjem, stebelno zeleno in gomoljem zelene, potem pa je je s praženim krompirjem tako hitro zmanjkalo.
Vrat
Saj na trtni žerjavici mamljivo cvrči tudi debela fjorentina, ki je lahko kar za štiri, a ko si lačen, si ful sebičen, kajne, zato si vesel takšnega vratnega svinjskega stejka, ker je ob njem prav takšen pražen krompir, kot ga imaš rad, in peperonata, kot se je spomniš. Preprosto dobro!
Tiramisu
Kjer je (tako) preprosto dobro in so slovenski vinogradi na tej in oni strani, je za sladico lahko le tiramisu. Če je iz kozarca, da je ves le zame! Za tiramisu v kozarcu na naš način v Ošteriji po vrhu polijejo kavo.
Panakota
Panna cotta na omaki iz amerikane (izabele), z naribano čokolado.
Vino Klinec
Pod nogami so v kleti akacijevi, češnjevi, murvini in hrastovi sodi, na mizi pa le naravno. Ker ima ekološka kmetija Aleksa Klinca le 6,5 hektarjev, je peneče od prijateljev (Emeran Reya, Ščurek, Čotar), mirno pa je s pajčevino: Jakot 2020, malvazija 2019, Gardelin 2020, rebula od 2020 do 2015, Ortodox 2013, chardonnay 2002 in 2003; rdeči Quela 2018 in Mora 2012. In še somišljeniki: Bužinel, Nando, Švara, Čotar, Zorjan. Nikjer ni takšne vinske degustacije ob praženem krompirju in peperonati!
Žganje
V Ošteriji se gre takoj za mizo, šele potem (na koncu) pa za šank. V flaškonih se v tropinovcu namaka vse, kar raste in diši v ekološkem vinogradu.
