Gostoljubje
Pri Mari se gospodarica še vedno tako rada in široko smeji, skozi odprto okno pri šanku se še vedno daljša nos vsem tistim, ki niso rezervirali, sod na sredi izbe je še vedno poln dobrih buteljk, in še vedno je Mara ”samo” gostilna za vsak dan.
Morska gostilna
Tudi pri Mari je juha ”jurčkova” in ”jakobovke” so gratinirane ali na žaru, kočice so ”po italijansko”, rezanci ”Alpe – Adria” in rižota ”na črno”, toda veliko narekovajev še ne pove bistva – v čem se Mara razlikuje od drugih piranskih in nasploh primorskih gostiln. Je, namreč, tudi na obali, da jo imajo mimoidoči turisti tako radi, da so ves čas prihajali polni upov in odhajali praznih trebuhov, ker je bilo najprej polno, potem pa ”je potrebno po kosilu pospraviti, da lahko zvečer spet začnemo”. So to škampi pečeni v soli po grško a la saganaki, ali morski pes v omaki s polento?
Piran
Podpišem še vse, kar je bilo ob prvem obisku, čeprav je bil že pred toliko leti … Piranski ribiči so še zmeraj ”krivi” za Marino juho! Zato še zmeraj ne moreš v Piran, ne da bi se prej ustavil pri Mari.
Ribiška juha je Marina stalnica, v enaki skodeli, brez paradižnika, ”le” kočice, lepotke, klapavice, lignji, hobotnica, sipa. Saj ne ješ le juhe, temveč zrak … Ker je v njem toliko glasov, ki cmokajo, se smejijo, zato tudi grulijo in žvrgolijo. To je tisto pristno in iskreno vzdušje družabnega prehranjevanja, ki ga iščemo v vsaki gostilni, a ga najdemo le v redkih.
Fritto misto
”Frittura di pesce misto” rečejo temu tam, od koder je Mara doma in kjer je spoznala Tomaža. A to ni tisto cvrtje, ki je na vseh turističnih meridianih mastno, hitro, ceneno! Kajti le v krčmah okrog beneške lagune je fritto misto kuharska umetnost, ki vsaki ribi in ribici, repu in sadežu, dodeli drugačno strukturo, teksturo, konsistenco, barvo, debelino, način in, seveda, okus.
Ker je Pri Mari beneška krčma na vhodu Pirana, fritto misto nima postanega vonja in razmočene obleke; zato je potrebno najprej počakati, potem pa si hladiti prste. Ker imajo škampi, ki so sladki, drugačno panado kot kozice, ki so v oklepih, in sardele, ki so cele, bolj fino kot lignji, ki so v kolobarjih. Pri pravem fritto-misto mešanem cvrtju ne gre za obilje in sploh ne za ribiško tekmovanje, gre pa za pestrost, zato je sicer škoda, ker piranski ribiči ne znajo uloviti vseh tistih majhnih ribic, ki so posebnost lagune, a si Marco pač pomaga s papriko, cvetačo, brokolijem, špinačo, korenjem, da je nam vroče, da nam hrusta in da jemo z rokami.
Sardoni
Nisi Pri Mari, če ne začneš s čebulo, rozinami in ocvrtimi sardoni.
Karpačo
Seveda sta rukola spodaj in karpačo zgoraj, toda zelenje lahko tudi izpustite, če se vam zdi, da ima preveč pecljev, saj je dovolj, da brancin nima ničesar … Je le riba, ki diši po morju in ki jo je skuhal le morski zrak, ki zato ne potrebuje ne limone in ne soli, le zelo dobro olivno olje, ki je kar na mizi.
Prosecco
Četudi se Pri Mari ne začne s proseccom, temveč s pet-nat, je peneča glera še vedno v rižoti, česar se najbolj veselijo škampi.
Lucrezia Borgia
Zato je Lorisov prosecco le v steklenici in le za tiste, ki ga poznajo, in zato je rižota Lucrezie Borgie le za tiste, ki ne morejo brez peteršilja in paradižnika na sredi, ne vejo pa, da je čez tisti žafranov riž s škampovimi repki potrebno močno stisniti limono.
Testenine
Točno, kaj je tudi malo preveč turistično in kaj bi lahko bilo tudi malo manj blago, a zato ima riž pravi ugriz in med trgovinskimi peresniki je dovolj lignjev, ki so v resnični omaki.
Tiramisu
Enako je tudi pri sladicah. Na spisku je vse, kar je znano in povsod, toda, če je Marine čokoladne torte že zmanjkalo, ali pa je je ostalo od včeraj, ti povejo, da je tiramisu ”čisto svež”, kar je dobro, ker kdo bi jim verjel, saj to (za tiramisu) vsi pravijo. Zato si naročita najprej le enega, da lahko potem skupaj še drugega.
Torta
Ker tiramisuja rado zmanjka, te potolaži čokoladna torta.
Žižula
Če voziš, pojej vsaj žižulo.
💛
Včasih ni bilo toliko (tujih) turistov in sezona ni trajala vse leto (ampak le dva meseca), ni bilo toliko gostiln (s toliko turističnimi jedilnimi listi) in slovenska kulinarika ni imela toliko chefov. Danes pa je drugod drugače, pri Mari pa je še vedno enako – pristno in iskreno. Zato je odvisno le od tebe, dragi turist, ali se ustaviš že na začetku Pirana, ali pa nadaljuješ do rive.
