Gostilna pri Mari

Vsak dan!

Dve vrsti gostiln obstajata. Prve so zato, da lahko gremo nekaj pojest in popit. V druge pa gremo na obisk! Prve imajo eksotična imena, druge pa krstna. V prvih nikogar ne poznamo, v drugih pa vse. Prve so lastniške, druge pa družinske. Prvim smo nezvesti, v drugih pa smo stalni gostje. Da najdemo prve, potrebujemo kulinarične vodiče. Da najdemo druge, pa le nos. Sicer pa že nad vrati znano piše. V Franciji Chez, v Italiji Da in v Sloveniji Pri. Pri Mari, torej. In pri Tomažu. Pa sin, Marco, je glavni v kuhinji.

Tukaj ne smeš biti pikolovski. Pa kaj, če je plaža čez cesto, če so turisti, ki niso rezervirali, dolgih nosov pred vrati, če je ostal le še tiramisu, če se jedi berejo kot drugod … Marinirane sardele, piranska ribiška juha, domači njoki z rukolo in pršutom, rižota s škampovimi repki v žafranu, pikantne testenine s kalamari, rezanci s tartufi, ribji file z jurčki, file sveže tune na rukoli, orada z zelišči v lastnem soku, file morskega psa v omaki s polento …, po predhodnem naročilu pa še hobotnica pod peko z zelenjavo, divji brancin pečen v soli, živi jastog po želji, ostrige in dondoli …, in, seveda, vedno je še nekaj zraven, kar je Marco danes skuhal po navdihu s tržnice in z morja.

To ni gostilna, v katero boste šli zaradi kreativnosti. To je gostilna za vsak dan! Zato se v njej počutimo domače in se vanjo vedno znova vračamo. Gostilna, v kateri se čas ustavi, gostilna, ki je dokaz, da je beseda gostoljubje nastala iz besede gostilna.