Kmetija odprtih vrat
Končovc ima stoletja v trdnih zidovih, kapitalce v rogovih in cvibel muster na krožnikih. To je kmetija odprtih vrat, zato je domačno in družabno. To je hribovita kmetija, zato živina ni privezana v hlevu in polja ne orjejo kombajni. Avtomobilisti se morajo znajti, pohodniki se znajo kar pri mizi preobleči, vsi, s cesarjem vred, pa gredo na dvorišče peš. To je gostoljubje domačije, kjer (se) dela in živi (že osmi rod Kristanovih).


Ekološka kmetija
Zaradi ekološke govedine, okoliške divjačine, najboljših pridelkov od sosedov in izbranih od drugod se surove rezine Kristanovega karpača z bovškim sirom, sočno topijo v istrskem oljčnem olju, fazanovi pašteti se poda domača marelična marmelada, svinjska ribica pa je dimljena in v hrustljavem ovoju.
Govedina in štruklji
Govedina v hrustljavem ovoju, na maslu popečeni skutni štruklji. Špikana govedina ima tako prvinski okus mesa, ki se je paslo in srečno, čeprav prekratko živelo, da ob tej naravni omaki na krožniku res ni prostora za kaj drugega kot tako mehke, rahle, sočne, puhaste, zapečene štruklje. To je tisti (en) srček, ki na kmetiji, na hribu, na vasi in med samimi domačimi, pove več od treh! Takšne preproste jedi lahko povsod drugod le skušajo skuhati, le tukaj pa jim to – da jih imamo vsi radi – uspe.


Gostoljubje
Ko sedeš Pr’ Končovc za mizo, ti gostoljubje zaželijo velik šopek rož z domačega dvorišča, vrč vode, ki je takoj na mizi, cvibl muster in svečani pogrinjek iz ponovno uporabljenega starega blaga, s kmečkim vzorcem, elegantnim otipom in brezhibno belino. Ta mlada natoči peneče, gospodar kuhinje in kmetije pa kos svežega kruha namaže z maslom sosednjega mlekarja, ki mu doda še zelišča z Jošta, ter obloži z domačo salamo, ki jo ‘utrga’ s stropa v kleti. Zato smo prišli!
Maslo in salama
Ker iz kleti diši po klobasah in salamah, se s tem pozdravi. Maslo s kmetije Podjed, salama iz domače kleti.


Kruh in olje
Domač, svež in dober. Zraven je ‘za vsak slučaj’ še oljčno olje, Istrska belica, Korenika&Moškon.
Fazan
Domača fazanova pašteta, domača marelična marmelada. Predjedi Pr’Končovc so za delit, toda ne na kmečko-izletniški način, ko je toliko na mizi, da družba ne more več še preden pride juha. Zato je divjačinska pašteta tako fina in ‘krotka’, da je še preveč penasta in nežna, a ravno zato jo dopolni domača marmelada, ki jo posladka in ‘okisa’ hkrati. Ker je okrog hiše toliko zelišč, nisva uspela prepoznati ‘chiffonade’, ki/ker je bila bolj okrasna kot začimbna.


Karpačo
Karpačo eko govedine, ekološki bovški sir, poper, sol, česen, oljčno olje. Govedo redijo sami, 9 glav se trenutno pase okrog ekološke kmetije. Gor greš ravno zaradi teh mehkih, sočnih, okusnih rezin mesa, ki ima pravo starost, življenja in zorenja, pravo debelino in pravo temperaturo. Prvinski okus mesa, ki ni divji, nasilen in prevladujoč, temveč nežen, delikaten in poseben. Pa še bovški sir ni parmezan.
Svinjska ribica
Dimljena svinjska ribica v testu, hrenova omaka, sveže fige. Trilogijo uvodnih ‘degustacijskih’ grižljajev na ekološki kmetiji sklene hišna posebnost, ki jo hvali dobra ideja. Če si Pr’ Končovc dolgočasen kot povsod, ti narežejo na dvorišču domače mesnine, ki jim dodajo zaseko, sir, vložnine in okisan ješprenj s šunko. Ko pa ob krušni peči odviješ fini pogrinjek, si radoveden. Svinjska ribica je dimljena za več okusa, a preveč za boljšo sočnost; zato ji pomaga testo, ki se drobi čez omako, ki vse skupaj poveže. Fige niso le zato, ker so zdaj zrele, temveč so uspešen sadni in sočen kontrast. Čeprav ne greš (peš) na Jošta, da bi tako razmišljal o jedeh, si zadovoljen, ker ima Končovc kuharja, ki razmišlja po chefovsko.


Goveja juha
Goveja juha z mesnimi štrukeljci. Ni kaj dodati, ker jo skuha ekološka govedina, ki ji nameni dovolj kosti, in ker mesni štrukeljciniso kot povsod razanci.
Bučkina juha
Kremna juha iz pečenih bučk. Sezonska juha, ki razveseli, ker ni le za tiste, ki so se že naveličali vedno gobove ali goveje. V juhi se okusi, da so bučke pečene, kar je dovolj za drugačnost. Čeprav legirano risanje ni več obvezno, pa bučno olje na taki juhi je.


Piščanec
Piščančja rulada polnjena s kruhom in pehtranom, pire zelene in pečenega jabolka, cvet detelje. Piščanec je domač, s kmetije Pr’ Krakovc. Nadev, ki je bolj penast kot skorjast, je drugačen tudi zaradi dišavnosti in sladkobe pehtrana. da je piščanec nadevan, ne zvit (v rulado), je dobra vest, ker tako je bolj hrustljav in mesnat. Poudarek je na mesu, oziroma njegovi pečenki. Tega poudarka spremljava noče zmotiti, kar ji gre v čast, saj ima pire zaradi konsistence in svežine tudi vlogo omake.
Orehi
Orehovi ajdovi štruklji z medom in domač vanilijev sladoled. Pr’ Končovc so štruklji tudi zato posebnost, ker kljub ‘težkim’ sestavinam niso težki, ker jih brez težav poješ, ker imajo pravo razmerje nadeva in testa, pravo velikost in pravo spremljavo. Predvsem pa je testo pravo, ker se vleče in je prožno, toda ostaja mehko in voljno.


Tepka
Štruklji s suho tepko in domači skutin sladoled. Hišna sladica, ki je to upravičeno. Končovc je strokovnjak in specialist za štruklje, zato so ti vedno, različnih okusov, in nadevov. Tepkini so res prepoznavni, zaradi tepke, nadeva, testa, pa tudi skutinega sladoleda. Ko jih poješ, se že veseliš, ker jih boš prihodnjič spet.
Vino
Na kmetiji, četudi je tako odprtih vrat kot Pr’ Končovc, nisi navajen, da te na začetku vprašajo, kaj bi penečega, na izbiro (na vinski karti) pa so celo tri klasične penine, ne le navadni ‘biseri’. A tu se začudenje ne konča, saj vinska karta poudarja ekološka vina, zna slovensko (ne le primorsko), na njej je različnost znanih in ‘neznanih’ vinarjev, vina pa imajo vse potrebne informacije. Število etiket (15 buteljk + 5 litrc) in vinarjev (9) sicer ni veliko, toda za kmetijo in Gorenjsko – je!

