2 srčka v Ljubnem
Kogar na tabli pred vrati privabijo srnin karpačo, telečja jetrca z jurčki, goveji file s slivami in flosarska sladica, bo na rdeči preprogi z grajskimi nasloni presenečen ob degustacijskem meniju z amuse gueule trisom na uvodu in petit fours pecivom na zaključku. Kdor pride na fino večerjo ob deroči reki, bo mirno užival ob osmih hodih, dobri postrežbi in izbranih vinih. Vsi drugi pa imajo tudi pestro izbiro, udoben hotel za ribiško srečo, zimski vrt za sladko kramljanje in domačno izbo za lačne izletnike. Skratka, čeprav so Ljubenčani izgubili šank, je Planinka jedro kraja!
Hotel
Na trgu sredi vasi, ki jo obiskujejo ribiči na Savinji, svetovna karavana smučarskih skakalk, logarski turisti in številni izletniki, stoji hotel, ki je bil dolga leta kraju v sramoto, odkar pa sta ga obnovila mlada podjetnika, je Ljubnemu v ponos. Ima vse pritikline, ki jih potrebuje podeželski in turistični hotel, ob sobah za cel avtobus so še kavarna, slaščičarna, dnevna jedilnica, restavracija in načrti za širitev z velnesom.
Restavracija
Restavracija si je za zgled vzela grajsko jedilnico, ki ji je dodala fine dining pogrinjke in lončeno razsvetljavo. Barve so močne, od rdeče do zlate, a z veliko beline in naravno obdelanega lesa. Takšen ambient seveda ni za golaže in dnevne menije, zato tudi ponudba ni za tiste, ki so vajeni papirnatih serviet. Sem pride gost z določenim pričakovanjem in tukaj tudi gostitelj od njega pričakuje določeno število hodov.
Ponudba
Ličen jedilni list je ogledalo celotnega hotela, ki je prav tako urejen. Prijazen nagovor, predstavitev chefa, pohvala z dvema kapama, o sodelovanju z mišelinsko Le Truffe Noire je dober uvod. Pozornost je nato namenjena paradni disciplini Planinke – Alpski meni je ”izbira naših najboljših jedi”, 3 do 8 hodov. Med hladnimi predjedmi želodec in mohovt, tople predjedi so hišne specialitete, pri glavnih ima vsaka jed svojo zgodbo in ambicijo, ribe so le sladkovodne, sladice so hišne in prepoznavne.
Kruh
Krušno pecivo je odlično! Kruh v košarici: bombetke s sezamom (kuhane in pečene), kruh s semeni in kruh s praženo čebulo in ocvirki.
Dobrodošlica
Pozdrav iz kuhinje na leseni deski: česnova juha s pehtranom, krema rdeče pese s kostanji in espuma hamburške slanine (v kozarcu), košarica iz filo testa z marinirano bučo in pečenimi rezinami račjih prsi. Naredi vtis! Dvigne nivo! Upraviči svečani ambient.
Savinjski želodec
z namazom iz lokalne začinjene skute s smetano, mohovt. Rihtarjev želodec si vsako leto nadene zlato suhomesnato medaljo, Planinkin chef ga zato počasti z ”dragocenim” mohovtom, in vse skupaj lepo zloži. Pohvalno, ker to ni narezek, ampak gre za pravo lokalno posebnost (kar dve), ki se ponaša tudi s pravo kakovostjo.
Bobov namaz
zraven ocvrte kumare z arašidi, dimljena bučna krema, vložene lisičke, ocvirki, popečena slanina in opečena tanka rezina kruha, kapljice balzamičnega kisa. Zelenjavnemu namazu priloge dajo teksture, svežino (kislino), nivoje, globino.
Žlinkrofi
polnjeni z dimljenim svinjskim mesom, jabolčna juha s hrenom, domači ocvirki. Čista, dodelana, jed z nadokusom; ”navadna” jed, ki jo imajo mnogi, toda ko jih ješ pri Planinki, so boljši, lepši, bolj okusni, torej vrhunski. Niso le žlinkrofi, sestavni del jedi in njenega nadokusa je, seveda, omaka, prav tako prezentacija, ter ne nazadnje tudi količina. To ni jed, ki bi se je nabasal z zvrhanega krožnika, to je jed, ki je specialiteta, ki je zelo bogata, polna, po svoje zahtevna, zato ti veliko da v majhni količini. To se ne poje na mah, temveč se uživa … Takšne žlinkrofe cenijo vsi, tako turisti, ki ”padejo” v Ljubno in nimajo pojma, da ima hotel tudi vrhunsko restavracijo, kot izletniki, ki ”padejo” v hotel, ker so lačni.
Ravioli
polnjeni z zeleno in šampinjoni, kapučino gob in kostanja. Hišna jed, stalnica na jedilniku, testo tanko, okusno, primerne teksture, dovolj omake, okusi se dopolnjujejo, toda brez presenečenj.
Postrv
Hrustljavo pečen file postrvi, ješprenjeva rižota z rdečo peso, mandlji, pinjolami in skuto, žafranova omaka. Tako pečena postrv, s farce in kruhom, je postrv s podpisom, torej jo ima le Planinka. Prepoznavna in všečna postrv ter sezonska, barvna in sočna pesina ričota.
Srna
v figovi omaki, kostanjev pire, kruhova rulada z bučo, pesina krema, pesin hrustljavec. Srnin hrbet je jeseni med gozdovi upravičeno paradna jed v ambicioznem (alpskem) meniju. Priloge so sezonske, chefovsko izvedene, z njimi je jed kompleksna. Je pa (vsega) veliko.
Sončnica
z italijansko meringo, polnjena s svežim sadjem in prelivom pasijonke, malinov sorbet. Ali jo imaš rad, ali pa je presladka.
Flos
Flosarska zgodba za krožniku: naslikana Savinja, splav iz belgijskega sladkorja, na njem dve različni Varlhona čokoladi, čokoladna vesla iz biskvita in zlato na vrhu (ki ima svoj pomen, saj je bilo flosarstvo včasih zlata vredno za to dolino), na levi strani je sadje, ki so ga nekoč zlahka nabrali, na desno stran pa je moderni dodatek, malinov sorbet. Zgodba je! Sladica je hišna in prefinjeno izvedena.
Pecivo
čolniček iz krhkega testa, polnjen z malinovo omako in pomarančno kremo na jajčni osnovi. Prijaznost za slovo!
