Izberi srčnost
Pri Novakovih si gost sam izbere, koliko srčkov bo pojedel … Ker ne gre za število (razen pri vinih …), temveč za srčnost! Skozi Novakova težka lesena vrata se lahko zaletiš, ker ti je všeč lesena terasa in boš za šankom z domačini kaj po dolenjsko razdrl. Novakovo lončeno peč lahko objameš, ker so kuhinjska vrata vedno odprta, z velikega štedilnika pa tako diši. Lahko je, torej, za srček ali dva, toda ne želi si pri Novakovih le tega! To je Domačija, kjer je vse Novakovo, z gosti vred, zato sedi za veliko mizo, za katero smo sami domači in veseli, ter uživaj, dokler na vrhu peči ne bo več prostora. Domačija Novak je za doživetje sreče, ker ima tukaj vsak obed nadokus gostije!
Pogrinjek
Domač kruh z drožmi je vsako jutro svež. Sosedovo domače maslo je rahlo soljeno in za mazanje spenjeno. Domači zašink je dolenjski in se zato ne topi le v ustih, temveč še bolj v vinu.
Pozdrav
Da se pri Novakovih noter rokuješ, ven pa objemaš, je že ponarodela. Vseeno pa je pozdravljanje vedno malo drugačno, zaradi sezone, priložnosti, družbe. Na opečenem rženem drožastem kruhu je namaz iz skute in sušenih paradižnikov.
Figa
Figa je kuhana v rdečem vinu, pod njo hrusta kreker s semeni, za vsak slučaj so zraven še orehi, za začimbo pa poskrbijo kar figovi listi v prahu. ”Zdaj smo že kratki z zelenjavo in tudi rožic ni več,” gospodar oznani pozno jesen na Novakovi domačiji. To je tista preprostost, ki ima vedno, ko ji (tako) uspe, le eno besedo: nadokus.
Tradicija
Tradicija, ki ne sme manjkati: dimljena postrv. Krka je tik spodaj, kjer se cesta s Sadinje vasi zravna, zato je doma in le rahlo dimljena postrv – Janova domena – hišna posebnost, ki je vedno na mizi. Le spremljava je, saj to zdaj že vemo, malo drugačna: krompirjev ocvrtek je tokrat tako tanek in skorjast, da ga lahko zviješ v sendvič, da ti hrenova omaka z zadnjimi svežimi zelišči polzi po bradi.
Ajda
Kmetija je žitna, njena domačija pa dobrojedska. Je juha ajdova, ali jurčkova? Najboljša je, ker je oboje, z ajdovo pokovko, kurjimi črevci in zadnjimi/prvimi marjeticami, in ker suvereno opravi tako z gobovimi juhami, ki so povsod, a nikjer niso posebne, in ajdo, ki je naša, a je ni nikjer, predvsem pa ne v takšni juhi.
Buča
Raviol polnjen s hokaido in masleno bučo, naribana dimljena rikota, lešniki, pečena buča, sotirani ohrovt, pesto kapucinke. Nekatere jedi se pri Novakovih ponavljajo, ker se vračamo zaradi njih. Nekatere pa presenečajo, ker se veselimo do naslednjič. Raviol je ”nov”, a po ”starem” ga lahko poješ prehitro, a lačno (1 srček), radovedno kot jesenski tris buč (za 2) ali uživaško (za 3), po slojih in plasteh okusov, tekstur, kombinacij in otipov, vse do nadokusa, ki ostaja tako dolgo, dokler se ne ponovi.
Pečenka
Novakov čar je deljenje. A ne kot je zdaj moderno, ko je vse to share, temveč kot nekoč, ko smo vsi za isto mizo rožljali s priborom, dokler gospodar ni začel rezati velikega kosa pečenke … Takšnih pečenk, ko je enkrat ”stara” govedina s sosedovega pašnika, drugič pa mlada divjačina z ”divjega” (ne pa ograjenega) lova, ko je enkrat jagnječje stegno, drugič pa telečji krajec, ko je danes jelenov hrbet, jutri (po sladici!) pa bo golaž, dandanes ni več. Razen v Sadinji vasi!
Jelen
V ogradah se pasejo le fileji, zato jih je toliko, da je jesen povsod polna ”divjačine”. Ko pa gre pravi lovec na pravi lov, ve, kaj odstreli ter kdo bo to znal pripraviti in ceniti. Ne le, kako speči, temveč tudi kako in kje narezati, in kam (na sredo mize) postaviti. A tudi to je na Domačiji, kjer se meso vedno reže s cele živali, ki se jo pozna po imenu in ima jot vino terroir, Novakova odlika: da ni le meso!
Krompir
Takšna ”preprosta” pečenka mladega jelena postavi v oslovsko klop vse kremice in penice … Toda ne (le) zaradi mesa, temveč zaradi prilog, saj smo na kmetiji-domačiji! Kaj je še ostalo na vrtu? Korenje, ohrovt, brokoli, zelena … Kaj je ravno zdaj najboljše? Hruške pituralke v vinski omaki! Toda, kaj je najboljše od vsega? Novakov krompir! Kajti tukaj se ”skriva” odgovor na tisto srčnost, ki si jo vsak izbere. Če ne priznaš, da je ta krompir najboljši od vsega, potem si se le dobro najedel. Če priznaš, pa si se srčno gostil!
Solata
Ker pa smo na pravi domačiji in na pravem slovenskem (dolenjskem) kosilu, se prava ”ocena” podeli šele ob solati. Se strinjate?!
Pita
”Ni lepa, je pa dobra,” se je spet oglasil gospodar, ko smo ga polnih ustih pustili do besede. A smo ga potem hitro podučili, saj gost je tudi na domačiji kralj, pa čeprav – ravno zato! – jé le to, kar jéjo domači, da je ravno obratno: ”Ker je dobro, je lepo!” Jabolčna pita s kutino, med testom in sadjem pa plasti kostanjevega moussa.
Vino
Nikjer ni vino tako sestavni del ”gostije” kot na Domačiji Novak! Spodaj sta obe kleti tako polni, da so polne palete še med lesom v Žužemberku, zato tukaj ni vinske spremljave, temveč ”nekaj” jedi le spremlja veliko vin. Toda ne zaradi veliko pitja, temveč zaradi velike pokušine! Tudi tisti, ki (vina) ne pijejo, pri Novakovih okušajo, in tudi tisti, ki preveč pijejo, se pri Novakovih ne napijejo.
Dober letnik
Ko je gospodar za mizo našel svoj so-letnik, je v kleti odprl tisto težko skrinjo, v kateri hrani pravi zaklad. Ni kaj, dokazal je, da je bil 1962 dober (odličen!) letnik.
Golaž
Ker se takšna vinska pokušina lahko zavleče, je dobro, ker na domačiji živali nimajo le filejev, temveč vse dele, okončine in mišice, od repa do rilca. Zato je golaž, iz tako različnih kosov (jelenovega) mesa in ob takšni uri, najboljši! Pa še prvi treviški radič je bil zraven v solati.
Na peči
Pravijo, da se mrtvi štejejo po bitki. Očitno še niso bili pri Borisu Novaku, kjer smo drugo jutro vsi, mi in spomini na peči – živi.
Trgovina
Lončeni krožniki in skodele Mirjam Novak ter lesene deske in posode Borisa Novaka, ob tem pa še kulinarične dobrote z Domačije in od sosedov, imajo zdaj tudi svojo trgovino. Nad njo pa je še domovanje, za krajši ali daljši čas, za vas in za celo družino.
