Borjač
Šajna je vzorčno obnovljena kraška domačija z visokim obzidjem, vhodnim portalom in borjačem (dvoriščem), na katerem se vse dogaja. Mize so pod gankom, zunanjim hodnikom, pod veliko murvo in ob starem vodnjaku, ali
Jedilnica
v jedilnici, ki je elegantno pogrnjena polna starin in domačnosti.
Pozdrav
Šajnin pozdravček iz kuhinje: skuta, rukola, ocvrta čebula, balzamična krema, rezina paradižnika, opečen kruhek. Takšna dobrodošlica – ki je kot pogrinjek s ceno na jedilnem listu – je nostalgična, tako kot mi, ki smo veseli, da smo spet na tem vrtu, ki je sinonim kraškega izleta. Tukaj so vsi gostje doma, ker vse poznajo, ker se jih natakar spomni tudi po desetih letih, ker so do svoje mize prišli po baladurju z ganka, kar pomeni, da jih bo za zajtrk pozdravila Verina dobra volja.
Kraški pršut
Kraški pršut. Seveda, na Krasu ne gre brez njega, tukaj pa je še od soseda – največja slovenska pršutarna Kras, Šepulje. Fete so velike in tanke, barva je rubinasto rdeča, vonj je zapeljiv, okus se slano-sladko topi na jeziku. Zraven so dovolj le črne olive in krhelj okisane rdeče čebula. Kruh? Le zakaj, še debeli grisin je le za okras. Čeprav je dandanes pršut že povsod in od kdovekje, je le na tej burji doma!
Jelenov karpačo
Jelenov karpačo, rukola, parmezan, granatno jabolko, datelj, sladki čips. Ko malo pospraviš in si na krožnik daš le rezine jelena, je meso sočno in mehko, zato si ga z dobrim olivnim oljem zabeliš in začiniš še po svoje. Glede na goveje karpače, ki so (drugje) odmrznjeni tik pred zdajci, je Šajnin karpačo sicer okrasno zastarel, a je njegovo mesno bistvo kot se spodobi.
Domači špageti
Domači špageti z vongolami. Čeprav imajo Italijani Šajno radi zaradi ”naših” škampov, Slovenci pa zaradi njihove taljate, so testenine/pašte tiste, ki so odlika domačije. Špagete, kot debele jajčne rezance, delajo sami in zato jih tudi skuhajo po svoje, res na zob. Omaka ima všečno malo smetane in koristno dovolj zelišč, da vongole/lepotke lepo v lupine ujamejo dovolj omake iz ribje osnove. Dobro!
Hišni rezanci
Hišni rezanci s poletnimi tartufi. Ker so hišni špageti posebej dobri, imajo od tega korist tudi širši (tagliatelle) rezanci. V masleni omaki z več smetane, s katero pa vseeno ne pretiravajo, pod tartufi niso le dobra zamenjava za povsod prisotne fuže, temveč tudi tartufi z več navijanja pridejo lahko bolj do izraza. Ker so poletni, so resda neprimerno manj aromatično ”divji”, a zato zaradi neprimerno nižje cene pridobijo na gostoti oblancev. Dobijo, skratka, poletni smisel.
Buzara
Škampi na buzaro. Na kraški izlet sicer ne gremo zaradi škampov, a saj se pri Šajni v lepem vremenu iz sob zgoraj na ganku vidi do morja, zato so (tudi oni) že dolgo hišna specialiteta. To je tista buzara, ki se dolgo dela, ker je zanjo potrebnih veliko oklepov. In zato so tudi škampi v njej dovolj veliki, da je zaradi njih vredno zasukati rokave vsaj do komolcev.
Biftek po kraško
Biftek s pršutom v teranu, kvašeni štruklji z zelišči. Kdor si pri Šajni zvečer ne izbere morskega divjaka, je prišel na – goveji biftek. Ga želite na žaru, z zelenim poprom, z jurčki, s tartufi ali po kraško? Omaka je gosta kot teran, pršut je od seseda, ob mesu je oster nož brez dela, a v spominu ostanejo gluhi/kvašeni štruklji. Pravzaprav smo prišli zaradi njih!
Kifeleti
Kifeleti so ocvrti krompirjevi svaljki, ki so na Krasu obvezni. Šajnini so tako veliki in sveže ocvrti, da si ob njih lahko zaželiš le še skledo solate in je dan že za kosilo rešen.
Solata
Radič solata s fižolom. Solata po primorsko, da si jo zmešaš sam, mladi radič, ki je tako malo grenek, da je prijeten, in fižol, ki je obvezen.
Sezonski zavitek
Štrudelj z marelicami. Štrudelj je pri Šajni vedno, a vedno je sezonski. Ko je čas marelic, so tako sočne, da štrudelj sicer izgubi sloje in obliko, a to mu je pravzaprav – odlika.
Štruklji
Kvašeni orehovi štruklji. Tudi ti so Šajnina klasika, zato je nanje potrebno misliti že ob naročilu, saj potrebujejo kar nekaj prostora.
