Domačija Šajna

Ujeti čar Krasa

Šajna je kraški naslov za testenine pod murvo, po pršutu, če je rezan na roko, in z deci terana, če je sosedov! Nekdaj je bil le pastičo, zdaj pa so tudi torteloni, saj so krožniki dobili zlati rob, jedilnica starine, stara kraška hiša pa visoki zid pred burjo. Šajna je gostilna, v kateri je potrebno prespati! Morda je kje zajtrk še bolj obilen in domač, toda Vera vedno prva vstane in ko vpraša: ”Jajca s pršutom ali z jurčki?”, nikoli ne počaka na odgovor, temveč kar sama odloči – oboje. In če se, najsi bo pod murvo ali orehom, dovolj dolgo zasedite, sta oba sinova že nazaj s fitnesa in začneta v kuhinji gnesti testenine za kosilo. Potem pa tako ni več daleč do večera, ki ga začne točno ob šestih očetovo stalno omizje za kamnito mizo. Skratka, Šajna je gostilna, iz katere ne greš prej kot po treh dneh. Ravno v tem je čar Krasa! Gremo na izlet!

Ker pa je Šajna bolj gostilna kot domačija, Italijani, čeprav jih je vedno manj, in drugih tujcev, iz vsega sveta, vedno več, pač ne morejo brez morskih sadežev, rižota je že tradicionalno in še iz stare hiše vedno le za vas in, torej, sproti, florentinci pa, čeprav od Malovca, ki pa je ne nazadnje tudi (kot) sosed, in še dodatno in dovolj dolgo na 0 stopinjah odležani, so debeli, da so za tri. A čez kraške štruklje, ki so vedno vzhajani, jih vseeno ni!