Hotel
V prenovljenem hotelu Maestoso v Lipici je nova tudi hotelska restavracija Gratia. Dvorana je velika, a te v njej ni strah. Interjer je ”tovarniški”, a je po svoje tudi eleganten, zaradi lesa, svetlobe, prostornosti celo prijazen. Mize so nepogrnjene, toda les vabi. Stoli so brez blazin, toda niso neudobni in pretrdi. Stena je surova, a na njej je slikarska razstava.
Gratia
Gratia je ravno prav drugačna, od imena do arhitekture in od jote do degustacijskega menija, da njena ponudba najprej ne prestraši in potem ne razočara, tako da se ne boš vrnil več le zaradi lipicancev. Na tej lokaciji bi Gratia lahko bila le turistična, pa bi večina gostov, navdušenih nad izletom, Krasom, lipicanci, golfom, hotelom, bila zadovoljna, kje je. Toda zdaj so veseli, kaj in kako so jedli!
💛💛
Redko katera restavracija ima tako široko paleto gostov! Samo poglej, kdo vse čaka pred vrati; od avtobusov do limuzin, pa vsi, od koles do kedijev, so vmes. Zadovoljiti toliko tako različnih želja in ust, ni preprosto. Pravzaprav je težje zadovoljiti to raznolikost gostov, ki pridejo vsi lačni, da odhajajo zadovoljeni in zadovoljni, kot pa se osredotočiti le na srčke in tekmovati le z najboljšimi. Gratia to doseže tako, da se z vsem, ambientom, interjerjem, postrežbo, ponudbo, jedmi, vsem prilagodi tako, da ostane svoja, drugačna, prepoznavna, a se s tem še ne zadovolji, zato preseneti s konceptom ponudbe, ki je tudi za več. Jedi so ravno prav drugačne, da najprej ne prestrašijo (so dovolj preproste) in potem ne razočarajo (so dovolj dovršene), tako da te na koncu ne premagajo (zato jutri pridem spet). Na tej turistični lokaciji bi Gratia lahko bila tudi menza, pa bi večina gostov, navdušenih nad izletom, Krasom, lipicanci, golfom, hotelom …, bila zadovoljna. A tukaj se jim še smeji!
Jelen
Opečene rezine jelenovega hrbta, malinova mostarda, marinirana rdeča pesa. Nežno popečeno meso ostaja dovolj ”surovo” in čvrsto, da ohrani konsistenco in divjačinsko-orehasti okus. A pomembni so tudi dodatki, ki niso le lepa zloženka, temveč jelenu pomagajo do nadokusa, ki je z rdečo peso tudi dovolj sezonski. Malinova mostarda se dobro povezuje z okusom divjačine in jo ”obožuje”. Pohvalno, ker se vidi trud, ne le pri zlaganju, temveč pri številu: za vsak grižljaj je vse in ravno prav.
Tuna
File nežno prekajene tune, sladoled oljčnega olja, jagode, iz morskega degustacijskega menija.
Flan
Flan iz pečene rikote, začimb in tartufa. Nekje drugje, kjer bi ambient in gostje prenesli bolj fina pričakovanja, krožnike, postrežbo in prezentacijo same jedi, bi to bilo z nekaj dodatki za 3 srčke! Všeč nam je bilo že na jedilnem listu … Ker je pri nas tako malo flanov! Ker se chefi bojijo njihove časovne natančnosti. Tukaj pa dobiš na preprostem belem krožniku prefinjenost nežnosti, vonjev in okusa. Dobro je tudi kombiniranje s tartufom, saj je tako gomoljika, brez katere se pri nas pač ne sme (večinoma je to negativno; a ne tukaj), koristno ”pospravljena” – ima dejanski učinek, ne le hvalisanja.
Lignji
Testenine bavette z lignji, kraškim žajbljem in koruzno kremo. To je všečno, tudi dovolj okusno, predvsem pa dobro ”pospravljeni” lignji. Ker brez njih se v naših gostilnah pač ne da … Toda Gratia jih nadgradi, ne le kot pašto – namesto trisa, ki je povsod -, tudi kot dobro pašto – omako, ki jo izboljšajo predvsem hrustljave olive, saj ji ne dodajajo le teksture, temveč dvigujejo okus.
Sorbet
Sorbet bazilike na mandarinini solati.
Orada
Orada je svoje delo dobro opravila; surovina je bila sveže-kakovostna, pečenje pa z občutkom (ravno prav) in znanjem (lepo hrustljava koža). Po svoje preprosta jed, ki pa ji je ravno to odlika, saj je izstopala riba, a priloga vseeno ni bila nepomembna; cvetačna krema zaradi limone, popečen vitlof zaradi karamelne note (torej je prav, da je bil pečen, ne pa ocvrt, kot piše v imenu jedi), olje zelenega brinja zaradi nadgradnje.
Mangalica
Pečen file mangalice, artičoka z gomoljasto zeleno, praženi lešniki, omaka iz teranovega likerja in gorčice s semeni. Dobro kombiniranje z omako (redukcijo sladkega terana), ki je prav tako pohvalno-chefovska, in prilogami, med katerimi izstopajo artičoka (ker je) in lešniki (ker so del okusa jedi). Pri mesu smo pogrešali informacijo (hvalo) o poreklu.
Lava
Limonina lava cake, gozdni sadeži, jogurtov sladoled. V principu lahko lava cake seže le do enega srčka – če je čokoladna. Ta sladica je v naših gostilnah namreč že preveč generična in zaradi tega všečna. Čeprav je zanjo potrebno še bolj natančno pečenje kot za flan, pa je to že preveč stvar le kuharske tehnike, da bi zahtevnega jedca fasciniralo, ”kako se razlije”, oziroma, če sploh se. Ker pa je bil limonov kolač, pa je bil bolj od ”razlitja” pomemben njegov osvežilen, skoraj digestivni okus; seveda, tudi s pomočjo obeh prilog.
Flexi
Čokoladni fleksi ganaš, sladoled hruške in rožmarina, kavni puhasti biskvit, hruška v teranu, lešnikova krema. Sodobna sladica, ki lepe oblike nadgradi še z všečnostjo kombinacij. To, da veš, da si to že nekje jedel, ni njena pomanjkljivost, kvečjemu prednost. Naslednjič boš vedel, da si jo jedel (že) v Gratii.
Vina
Za aperitiv je natakar priporočil penino Palidia brut nature, Sanabor. Primerno-aperitivno. Dimljena tuna: Vitovska grganja 2020, Lisjak. poudarek na svežini, ”vstopno” vino. Bavette z lignji: Bohem, jakot 2017, Kramar. Prav, da ni le Kras, in lepo presenečenje, ker je lignje spremljalo že resno vino. File brancina: Carra 2015, Štoka . Vino za ribo, cuvee vitovske, malvazije in chardonnaya, dvodnevna maceracija in zorenje v hrastu, tudi po ceni resno vino, dobra ”dramaturgija” po Kramarju. Čokoladni fleksi: Zlate solzice 2006, Renčel. Še kraška sladka posebnost, pohvalno, da je v vinski spremljavi tudi takšno, dražje vino.
