Lojze Čop
Chef ima svojo vizijo, kaj in kako je preprosto in domače, iskreno in okusno, tradicionalno in Čopovo. Z znanjem in izkušnjami to vizijo nekoč najmlajši slovenski kuharski mojster uspešno uresničuje, saj je tam, kjer ni ”nič”, daleč naokrog znana gostilna Pr Čop! Ne bi bilo tako, če bi bilo le v nedeljo, le poceni in le obilno. Tako je, ker so Čopovi domači okusi preprosto dobri!
Domača pašteta
Domača pašteta s črnim tartufom, fermentirana rdeča čebula, bučna skuta, ješprenjeva solata s korenjem, porom in jogurtom. salama z belim poprom (zorjena brez dima), ocvirkova pogača, sled olivnega olja, deska posuta z drobtinami bučnic. Tradicionalen Čopov uvod na leseni deski, ki predstavi chefove domače okuse iz imena gostilne. Ker se je prav z njimi ubranil skušnjave, da bi na hrib iz doline vabil na pice in burgerje, doda svojo zgovornost, ki mu je prinesla zvezdniški (TV) status, seveda, tudi svojim jedem. Pašteta je tartufno polišpana in čebulno nadgrajena, ješprenj je sočna malica, salama te opomni, da si jo v trgovini naloži še za domov, ocvirkova pogača in bučna skuta sta zaljubljeni par … Pa si naročil le pašteto!
Vegansko
Čičerikin namaz z limono in olivnim oljem, bučkin karpačo na posteljici solate, lešniki, paradižnik. Veganska hladna predjed, da ne bodo Pr Čop siti in zadovoljni le mesojedci.
Koprivna juha
Koprivna kremna juha, mlečna pena, ocvrti list koprive, kruhovi cekinčki. Čopovi ”večni” juhi sta, seveda, kot povsod tam, kjer iščemo domače okuse, goveja (z rezanci in korenjem) in gobova (z jurčki, krompirjem, zelenjavo in zelišči). Vedno pa je tudi sezonska alternativa – tokrat iz kopriv. Iskrena juha, ki jo posodablja ”otok” iz mlečne pene. Po želji je zraven opečen kruh, da si ga vsak natopi po svoje.
Ajdovi krapci
Ajdovi krapci polnjeni z jetrno zasavsko klobaso s proseno kašo, smetanova omaka s suhimi jurčki. Zasavsko jetrno klobaso bodo kmalu spoznali tudi v Bruslju! A tudi evropska zaščita ji ne bo dosti pomagala, če se je bodo naši chefi spomnili le za praznik … Lojze Čop, ki vam jo, seveda, rad kadarkoli skuha, z grenadirmaršem vred, se je dobro spomnil, ko jo je uporabil za nadev hišnim ajdovim krapcem. Nastala je vzorčna jed hiše domačih okusov, ki na enem krožniku združi vse lokalno (jetrna klobasa), tradicionalno (Lojze Čop: ”Ajda se je pri nas vedno zelo uporabljala, ker je je bilo veliko, pa še davek se nanjo ni plačeval.”), in najboljše (klobasa, ajda in jurčki).
Krumpantoč
Krumpantoč ali krompirjev zrezek, stara jed steklarjev, nariban krompir, koščki slanine, začimbe, zelišča in česen, ocvrto kot zrezek. Malo boljše kot rösti … To bi jedel večkrat in še kje!
Za radovedneže, kaj in kako se je v Zasavju nekoč jedlo, ima Čop vedno na zalogi tudi knapovsko sonce ali funšterc, na svinjski masti zlato-rumeno pečeno palačinko z ocvirki, ki se jo tradicionalno je z zeleno solato.
Zasavska jetrna klobasa
Zasavska jetrna klobasa, grenadirmarš in pečmuh. Klobasa iz prosene kaše, avtohtonega slovenskega žita, obrane glave, jeter, surove čebule in kumine. Klobaso polnijo le do treh četrtin, ker je proso samo obarjeno in se med kuhanjem napihne. Ker je klobasa le kuhana, ne dodatno zapečena, se navadno poje samo nadev, brez črevesnega ovoja.
Grenadirmarš kot najbolj preprosta in poceni jed se je prej delal z domačimi bleki, šele s pojavom industrijskih testenin so ga začeli delati s polžki. Prečmuh je v zrnju kuhan fižol z jabolki, zabeljen z domačimi ocvirki in mastjo.
Vsaj pol (nad)okusa je že v tem, da je te preproste – a nasitne – jedi Pr Čop sploh mogoče dobiti (od značilnih starih zasavskih jedi je potrebno le zajčji ajmoht z vaseršpoclji, vodnimi žličniki, predhodno naročiti). Jetrna klobasa je posebnost, tudi zaradi svojega izrazitega okusa, grenadirmarš je tudi širše slaven, če ne drugega iz študentskih časov, prečmuh (ali pečmuh) pa je še zdaj dobrodošla priloga kolinam.
Svinjska ribica in čebulna pita
Zorjena svinjska ribica, naravna omaka s flambiranim sadjevcem, grahov pire s kislo smetano, cvetačni cmoček ocvrt v mletih koruznih kosmičih, čebulna pita, popečena zelenjava s timijanom. Lojze Čop: ”To je naš največkrat serviran krožnik, ostal je z mano še iz mladinske reprezentance. Svinjska ribica, maslo, rožmarin, sol, poper, meso kuhano sous vide in popečeno na svinjski masti. Čebulna pita pa je zaradi stare mame in tete, ki živita v Franciji; kot otrok se spomnim, da smo šli na quiche loraine. Ko sem prvič pisal jedilni list za gostilno, sem se vprašal, kaj imam zmeraj pri roki, špeh, čebulo, jajca. To ni francoska čebulna pita, temveč naša, spodaj je predpečeno vlečeno testo, premazano z maslom, na njem pa je več nadeva kot pri kišu.”
Teletina v modri frankinji
Teletina pečena v modri frankinji s rožmarinom, jabolki in česnom, skutni štruklji z domačo skuto, popečena zelenjava s timijanom. Telečje pleče je počasi pečeno 3,5 ure na nizki temperaturi. Na ta način se ni lepo zmehčalo le meso, temveč je nastala tudi odlična omaka, s poudarkom česna in globino vina. Dobri štruklji komaj čakajo, da jih ”utopiš” v njej.
Domači sladoledi
”Naši domači sladoledi”: zeleno jabolko, bezeg in breskev, po vrhu malo medu. Če so domači okusi, so tudi domači sladoledi. Ker je v dolini sladoledna konkurenca huda, je Čop na hribu malo drugačen, z okusi, ki niso množični, se jih pa spomniš, in barvami, ki so Čopove, zato si jih zapomniš.
Malinova kupa
Malinova kupa: malinova omaka, vanilijeva krema, sveže maline, cimetov drobljenec. V Hišo domačih okusov takšna nostalgična kupa sodi! Pri tem ni zanemarljivo, da je čas malin.
Borovničev zavitek
Borovničev zavitek in domači vanilijev sladoled. ”Borovnice nam nabira gospa Jamšek.” Prepoznaven Čopov štrudelj, zaradi dodane skute in legirja (jajce), oboje na račun hrustljavosti in v prid sočnosti.
