Chef
Morska hrana je najboljša, čim dlje plava v morju in čim manj v loncu! Prav tako preprosto in iskreno kuha Ivica Evačič Ivek s svojo ekipo v Marini. Morje je pred vrati, zato za njimi ni nobenih zaporniških bazenov z jastogi, priklenjenimi z gumijastimi fračami. Strežna brigada je hitra, profesionalna, spretna, prijazna in dobro pozna svoje goste, zato po polni terasi ne balansira s ploščami rib za slikanje, temveč s krožniki morskih dobrot za mlaskanje, lizanje, sesanje in tunkanje. Jedilni list je že na tabli pri vhodu, na njem pa so le ribiči, kmetje in oljarji, ne pa ribe, raki in školjke. To pa je tudi bistveno, saj vsi ti zvezdniki iz Marine niso iz kuhinje, temveč iz morja.
Morje
Jedilni list je kot povsod: brancinov karpačo, tunov tatar, hobotnica v solati, sardele na šavor …, kapesanta na žaru, pedoči na buzaro, mešane školjke …, sardele ali kalamari na žaru ali ocvrti, škampi na žaru ali v buzari, sezonski ribji krožnik …, testenine po mediteransko, ribiška ponev za gurmane, brodet po ribiško …, nekaj mesnega, nekaj sladkega in dodatki, beli ali črni tartuf ali oljke …
V resnici (ko poskusiš) pa se vse, kar se enako bere, drugače je! Zato, ker ta drugačnost ni v besedah in simfonijah, temveč v okusih, zaradi katerih iz morja na krožnik ni puhlica, temveč nadokus. In prav ta odloči. Te jedi imajo pristen in iskreni, s tem pa izvirno morski, toda vseeno Ivekov nadokus!
Ostrige
Surova ostriga potrebuje le limono in šampanjec. Ostriga na sopari malvazije pa potrebuje še manj, torej le šampanjec. Tako preprosto je. Pa čeprav odgovorni na polni terasi pozabi, da je pravzaprav potrebno začeti s pozdravom iz kuhinje. A saj na pomoč priskoči oljčno olje, ki je v Marini dobesedno domače (njihovo, iz oljčnika na Belvederu).
Pašta
Testenin, še posebej, če so bavette, je ob naši (in njihovi) jadranski obali več celo od turistov, zato jih vsak dobi zvrhano porcijo. Razen v Marini, kjer je na sliki le pol porcije. Preveč morske beljakovinske iskrenosti lahko, namreč, preveč obremeni nočno delo … Enostavno gre za to, da je ta pašta s kaneštrelami, škampi in kozicami boljša od vseh drugih in množičnih morskih pašt skupaj. Klasika, ki je nekaj posebnega zato, ker sicer ni nič posebnega, le dobra je.
Prav po ribiško
Poglavje jedilnega lista, ki se imenuje Jedi za dve osebi, je v Marini to, kar se povsod drugje imenuje ”ribja plošča”. Toda skupnega, razen (vsaj) dveh oseb, ni nič! Čeprav ima Marina tudi meni po meri (4 ali 5 hodov) in meni Vino in kulinarika (6 hodov z vinsko spremljavo), so jedi v ponvi prava degustacija. Zato, ker moraš poskusiti vse, a naenkrat zmoreš le eno (za dva).
Četudi je spredaj pašta morje, zadaj pa fini brodet, in zaradi vesele družbe komaj okusiš razliko, je vseeno čisto drugače, saj je brodet ribji, z lignji, školjkami in sipo, in ni, seveda, v buzari iz morja, temveč v omaki iz kuhinje, polenta, ki je tudi gratinirana, pa je tako rahla, da je (lahko) poješ preveč.
Raviol
A vse, seveda, ni le iz morja. Ker smo v Istri, so šparglji spomladi obvezni, ker smo ob morju, pa je raviol, za vsak slučaj, vseeno ribji.
Sufle
Vsi imajo čokoladni sufle, Marina pa ima lešnikovega.
Vinska spremljava
Seveda niso le oranžna vina, saj se je z morjem dovoljeno družiti tudi rdečim, kopalcem so dovoljena lažja in sveža vina, zvečer na terasi pa ni le dovoljeno, temveč priporočeno morskim okusom nazdraviti s penečim. Toda, tako kot je Izola oranžna, je tudi Marina, zato ima v svoji vinski kleti vse tisto, kar si konec aprila izberete na Orange Wine festivalu.
