2 srčka
Landerik ni edini. Tudi (nekateri) drugi v Ljubljani, tudi v stari in tudi na Gornjem trgu, znajo. In Landerik je uporabil znano formulo, ki tradicijo spreminja s sodobnostjo in modernostjo, ki ima razgledanega chefa, ta pa spretne pomočnike, ki stavi na pristno, domače, slovensko, ki se oskrbuje na (slovenski) deželi in sproti (sezonsko), ki je od jutra do poznega večera in ki je iz vsega tega naredil dobro dizajnirano zgodbo. Toda Landerik je zadnji. In vsi, ki bodo prišli za njim, ga bodo morali posnemati ali vsaj upoštevati. Ker z Landerikom in (tudi) zaradi njega je – upajmo – konec blefiranja turistom o domačem, pristnem, tradicionalnem, lokalnem, slovenskem!
Zdravljica
Goveji tatar, redukcija terana, brioš, lešniki, vložena čebula, redkvica, lešnikova majoneza. Moderni tatarec, ki poudarja meso in ga ne zakriva z začimbami. Hladna predjed, spretno prezentirana, ki zaradi majhnosti porcije in blagosti okusa zahteva nadaljevanje.
Krst pri Savici
Hladno dimljena postrv, domača majoneza, pire peteršiljevega korena, peteršiljev čips, vložena rdeča pesa. Surova postrv napoveduje nežnost, jed je uravnotežena v okusih in nadokusu, vabljiva na pogled, spretna s teksturami.
Priželjc
Telečji priželjc, mavrahov pire, peteršiljeve drobtine, pečen jurček, rdeča vinska omaka, gel črnega česna. Jed iz dnevne ponudbe, ki pa je vrhunska a la carte jed, zato je prava nagrada za kosilo. Bogate sestavine, močni okusi, odlična izvedba in prava harmonija. Velika jed!
Gornji trg
Landerik je v stari Ljubljani, vendar dela iz Ljubljane novo mesto. Je na Starem trgu, vendar ne gleda ne levo, ne desno. Landerik je za turiste, vendar morajo zaradi njega Ljubljančani spet v mesto.
Landerik
Landerik zveni zgodovinsko, vendar je fantazijsko ime. Nima zveze z zgodovino, a da veliko na tradicijo. Nastal je zaradi turizma, vendar ni namenjen množičnemu turizmu. Naredilo ga je brcanje, a je ustvarjen z glavo. Landerik je nogometašev, vendar ni kafič, pa tudi ne nogometni bistro.
Ambient
Na ulici je tako kot levo in desno, notranjost je kot drugje v stari Ljubljani, vseeno pa je tudi Landerikov ambient, podolgovat in ozek, funkcionalno dvojen, barvno živ, toda umirjen, sedalno razgiban, poseben, drugačen in nov.
Ponudba
Landerik je od jutra do poznega večera, vendar v njem ni nihče zaspan. Ima zajtrk za turiste, a bi takšen zajtrk potrebovali mi (in) že doma. Ima najboljše hišne testenine, vendar to sploh ni gostilna(le) za pašte. Ima poceni kosila, vendar s priželjcem in v hodih. In ima dolge večerje, a te niso dolgočasne.
Cene
Za kosilo s tremi in štirimi hodi (16 in 19 evrov) konkurira množici, za večerjo v peš coni s štirimi do sedmimi (44 do 70 evrov) popelje na chefovsko popotovanje po celi Sloveniji. Čeprav je majhen, je kot veliki in po celem svetu, opoldan ugoden in konkurenčen, zvečer izbran in poseben. Zajtrk kralja Matjaža za dva 22 evrov.
Preprosto kot ješprenj
Ričota s sirom Kosec (pol kozji, pol kravji), omaka iz sira Tolminc, lisičke, vložene redkvice, drobtine s Tolmincem, peteršiljevo olje. Bistvo Landerikove usmeritve in filozofije, preprosta jed slovenske kuhinje, ki je prisotna v ”vseh” gostilnah, toda tukaj je čisto drugačna in posodobljena, vendar še vedno preprosta. Poudarek na sestavinah, ki ”naredijo” jed, ko ji prepustijo svoj nadokus.
Testenina s Tolmina
Domače testenine, polnjene s sirom Tolminc, omaka pečenega Tolminca, maslene drobtine Tolminca, špinača, zeliščno peteršiljevo olje, grahovi poganjki. Vse, kar velja za ričoto, je tukaj zaradi fine, nežne, elegantne testenine še poudarjeno. Bravo tudi zato, ker je to glavna jed in si takšno povišanje tudi zasluži. Landerikova prepoznavna jed, s chefovim podpisom.
Rdeča lička
Goveje ličnice, kuhane sous vide 48 ur, polenta trdinka, vinska omaka, marinirano korenje s hrenom. Jed, ki se zanaša le na lička, zato jim vse prepusti in dovoli prilogam le vizualno spremljanje, z nekaj teksture. Za lačne mesa, še posebej, če nočejo preveč gristi.
Dedijev šmorn
Hruškovec: šmorn, vroče hruške, bela čokolada, karamelne pinjole, hruškova marmelada. Dva srčka za šmorn? Ravno zato, ker je le šmorn, toda Landerik je iz njega naredil veliko zgodbo (v šestih dejanjih). Dokaz, da se da iz vsake ”navadne” jedi veliko narediti, s kuharsko spretnostjo in chefovsko kreativnostjo. Saj tudi drugi (že) znajo tako opremljati sladice, toda oni dodajajo kreme, hrustke, omake, marmelade … panakotam, moussom, strjenkam, torej kreme kremam. Ta pa je ”naš” šmorn!
Krompirjeve počitnice
Briški cmok: krompirjevi cmoki, vložene breskve v rožmarinu, vanilijeva omaka, drobljenec listnatega testa, breskov sorbet. Velja podobno kot za šmorn, le da kar trije in tako veliki cmoki skušajo popraviti tisto, kar pa jedem pred njimi ne gre očitati. Landerik pač ni restavracija za eno jed, pa da se je naješ do sitega. Za to je drugih naokrog dovolj.
