Bistro Bianca

Kenguru in priželjc

Lepi prti, prtički iz blaga, rumena vrtnica. Opečnata jedilnica pod oboki je svetla in ravno prav fina, da je zgoraj v steklenem bistroju za hitre zmenke, spodaj pod belimi oboki pa za chefov nastop. In ko se otopli, je Biancina terasa pod javorji tista, kjer se v Velenju vse dogaja!

Zajtrk je v Bianci do poldneva, kosilo na hitro in po želji, po indijsko, mehiško, tajsko, korejsko, japonsko, ameriško, sredozemsko pa do večera, ko se tudi najmlajše slovensko mesto začenja počasi prebujati … Igor Stankovič, ki se je v Villo Bianco preselil iz Vile Herberstein, zvečer, namreč, priporoča: za pozdrav ponudi slano potico, v katero zavije kranjsko klobaso, in se poslovi s Prešernovimi figami, ki jih zavije v čokoladno tempuro. Vmes pa Stankovič sezonsko in kontrastno priporoča: srnin tatar kombinira s sipo, preseneti s steakom iz zelene s črnimi tartufi pod peno holandske omake, pri mizi marinirane vitamine prelije s sezonsko zelenjavno kremo, ob jagnječjih kronica na kremni polenti omako zeliščnega masla razlije iz maslenega kroketa, morsko žabo pa okopa v raguju čičerike in kokosovega mleka … Toda, da se o Bianci sliši tudi izven Velenja, je potrebno poskusiti hišno posebnost iz kengurujevega mesa, ki mu chef v gobov ragu doda še ‘naš’ telečji priželjc.

Če si iz Velenja, je Bianca tvoj lokal; če nisi, pa se je v Velenju potrebno zapeljati le okrog prvega in največjega krožišča.