Gostilna Pri lipi

najboljša (je) pohana kura

    Lackova cesta 44, Maribor, Slovenija
    Delovni čas
  • torek - sobota 10.00 - 19.00
  • nedelja - ponedeljek zaprto
    • Kontakt
  • T: +386 2 613 1733

Pod Pohorjem diši po pohani kuri

Saj morda je še kje skoraj tako dobra, toda tam se ne imenuje tako. Pohana kura pri Stari lipi je mariborska znamenitost, kot stara trta, oziroma, Zlate lisice ni več, toda Pri lipi je ocvrt piščanec še vedno enako zlato zapečen. Saj je veliko lip pri nas, tudi na Lackovi jih je za cel drevored, in tudi slovenskih gostiln je kar nekaj, ki imajo enako ime, toda tako kot je Stara lipa le ena, je tudi pohana kura le – Lipina.

Prava stara, tradicionalna, slovenska gostilna, ki se je znala upreti skominam mladosti in je tudi v tretji generaciji še vedno z jedmi, okusi in gosti prve. Članstvo v takšnih gostilnah se prenaša z doto, oporoko in geni. Ata natoči, mama nadzira, hči pa gospodari tako, da je vedno polno. Gostilna Pri lipi je zgled, kako mora in kako lahko tako dolgo, tako dobro in tako uspešno funkcionira (le) družinska gostilna! Tako, da je stara kuharica šla po 46 letih v pokoj, a je nove pred tem vsega naučila. Da bi bilo veliko parkirišče lahko polno od jutra do jutra, a je le od zgodnjega dopoldneva do poznega popoldneva, da sta nedelja in ponedeljek družini sveta, da rezervacije sprejemajo le na fiksni telefon, a ga ne dvigujejo, ko je gneča … Da so tudi gostje družina, zato komaj preživijo tista dva tedna, ko so Tašnerji na dopustu, z lastnega dopusta pa se nikoli ne vračajo v nedeljo, saj bi jih sicer še doma do torka preganjalo domotožje.

Pri lipi je vedno polno, ker tukaj vsi vedo, po kaj so prišli. Te porcije tradicionalne gostilniške domačnosti – od “goveja ali gobova, danes pa imamo tudi bučno?”, do pohane kure ”s kožo ali brez?”, ker vmes se ve, da bo najboljša solata, na koncu pa še najboljši štrudl -, si nočejo kvariti z branjem jedilnega lista, z naročanjem vinske spremljave, z odstranjevanjem okraskov s pečenke, s sabljanjem noža in vilic pri glodanju kure. V Lipo že pridejo veseli, saj jih na daleč pozdravlja znani vonj, in iz Lipe gredo veseli, ker vedo, da se bodo kmalu vrnili.

Izkušnja zadnjega obiska

Stara lipa (2025)

Najboljša pohana kura na svetu! Morda je še kje skoraj tako dobra, toda tam se ne imenuje tako … V čem je skrivnost, zaradi katere so Pri lipi že 60 let vsi gostje sosedje, saj so vsi stalni gostje, vsi se poznajo, vsi so iz Maribora, in vsi so si enotni, da boljše pohane kure ni nikjer? Čeprav so kure, so piščanci, težki 1,2 do 1,25 kg. Če so le malo težji, 1,3 kg, so za pečenje, ne za cvrenje. Že deset gramov skupne teže se takoj pozna, ali je bedro pri kosti še rdeče, ali pa je cvrtje že temno. Že desetletja Lipi piščance dobavlja ptujska Perutnina, a ne iz baterijske reje, temveč ima vsak oznako kmetije, kjer je kljuval po tleh. Čeprav pridejo očiščeni, piščance najprej natančno očistijo zunaj in znotraj. Nobenega vonja ne sme biti. Nobene žilice, tkiva, ničesar, kar bi lahko prišlo v panado. Drobtine za panado so Intesove, kot se je reklo prej, moka pa je od Žnidariča iz prleške vasi Precetinci, od koder izvira tudi Tašnerjev rod. Ko je botra dedka hotela poročiti, je zbežal v Maribor, kjer je bil gostinski vajenec. Spoznal je babico in 1965 sta kupila Staro lipo, ki takrat ni bila na dobrem glasu. Tam so sami pijanci, je rekla babica, a za boljšo nista imela denarja. Ker pa so mimo Mariborčani hodili na Pohorje, so bili tja grede žejni, nazaj pa lačni. In se je začelo. Za moko, drobtine in rumenjake so potrebna tri različna cedila. Jajca ne smejo biti preveč oranžna, ker sicer je panada pretemna. Friteze so tri, četrta je za dunajce. Temperatura olja je 180 stopinj, kar pomeni, da je ves čas potrebno fino nastavljanje plina. Gospa Irena temu pravi ‘mišpult’. Cvrenje traja 22 minut, v eno fritezo gre le en piščanec. Ko je piščanec pečen, gre takoj na mizo. Rezultat je, da se s prvim kosom spečeš, toda panada je vedno in na vsakem kosu enaka, barvna, hrustljava in čvrsta, meso, belo in temno, je pečeno enakomerno od panade do kosti, sočno in mehko, toda vsak kos ima svoj okus in svojo draž, grizenja, rezanja, glodanja in oblizovanja prstov.
Več

Rad Dobrojem priporoča

Quote

Kje še pohano kuro tolikokrat ješ, a se vseeno vedno znova pri prvem grižljaju spečeš? Kje se spečeš, a ima cvrtje vedno enako, enakomerno, živo, svetlo (ne črno) barvo? Kje je najprej vedno enaka barva, a potem tudi vedno enak hrsk? Kje je zunaj tako hrustljavo, znotraj pa nikoli nič ‘krvavo’? Kje je meso enako sočno, naj bo belo ali temno? Kje si vedno obljubiš, da naslednjič ne boš spet pohane kure, saj tudi vse drugo tako dobro diši?

Seveda, od pohanega smo odvisni in zato je cvrtje zdravstveni, družbeni problem. Toda, Stara lipa tega problema ne poglablja, temveč ga zdravi! Kajti, ko enkrat spoznaš, da je Lipina pohana kura boljša od vseh drugih ocvrtih plošč, postaneš izbirčen in hodiš le še k Lipi. To pa ne gre vsak dan, pa četudi si sosed. Lipina pohana kura je, namreč nekaj posebnega, ne pa vsakdanjega!

Vinski list

Tako kot ni le kura, tudi vino ni le odprto; izbor je sicer ozek (20 etiket), a skoraj vse je na kozarec, in ne, ni vse le polsladko.

Prostor

Štiristo in še več-letna lipa je tako mogočna, da na letnem vrtu pred njenimi plodovi juhe, kure in štrudle ščitijo še brajda in širok napušč. Po širokih stopnicah se zavije najprej za točilni pult, ker tam ima družina svoje stalno omizje. Glavna jedilnica je vedno nabito polna in glasna, saj se v njej vsi poznajo že od otroštva, v zadnji se eni radi skrijejo, drugi pa celo pogovarjajo, za majhna praznovanja in velike posle pa sta še dve posebni sobi.

Posebnosti

400+ let stara lipa
Družinska gostilna! Dedek je pobegnil od botre, ker mu je v Prlekiji izbrala nevesto. V Mariboru je gostinski vajenec spoznal babico in pred 60 leti sta kupila gostilno, ki je bila poceni, ker ni bila na dobrem glasu. Toda pri vhodu je stala starodavna in mogočna lipa, mimo pa so Mariborčani hodili na izlet na Pohorje. Tja grede so bili žejni, nazaj pa lačni. In se je začelo.