Hiša Marica

Kaj si želiš?

Kje, razen v Marici, še režejo pršut na roko, nato pa sledijo ješprenjeva mineštra, ravioli s hruško, zeliščni narastek s fonduto, telečji kotlet z oglja, nonin pražen krompir, figova pita … in sladki sen?! Točno to si želim!

Točno takšen razgled, ki čez Brda seže do morja in planin ter se med temi gostoljubjem briških lepot zaljubi v obline teh vinogradov. Takšen izlet, ki se mu v labirintu kamnitih pešpoti znotraj mogočnega obzidja srednjeveške vasice Šmartno čas izgubi. In takšno domačijo, ker ima nad vrati izvesek none Marice, ki je otroke razvajala z domačimi dobrotami. V njej je namreč še zadnja prosta miza ravno v tistem kotu, ki ima najlepši pogled na veliko gospodovo taco na točilnem pultu. Zato si želim točno takšen pršut, ki je kar 48 mesecev visel v tistem znanem zvoniku kmetije Belica v Medani!

Hiša Marica je najboljši dokaz, da okusi niso različni. Tukaj si, namreč, vsi želijo vse, kar hiša ponuja! Marica ima le vinsko zgodbo, ki jo je začel nono Pepo in zato le vina od Belice, ima le domač, najstarejši in najdebelejši briški pršut (in šalam), le rezan na roko in le na orehovi deski, ima le žar na oglje in na njem le debele kose mesa, ima le meni none Marice in le še nekaj jedi; v Hiši Marici še spiš lahko le do šestih zjutraj, ko je treba z domačini k maši … Toda v Hiši Marici so ravno zato vsi tako srečni, veseli in siti. Ker Hiša Marica je le to, kar si v Brdih in v Šmartnem želim!